Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pozeba 2019
lpmami je napisal/a: |
V tem mrzlem vremenu se tudi jaz sprašujem, če tole o globalnem segrevanju za podalpsko deželico ne velja |
Ravno segrevanje je problem. Torej, če pozabimo na globalno sliko in ne vemo nićesar o meteorologiji ampak vemo le toliko kot ve povprečna čebela ali jablana... od jeseni do februarja smo v suši. Mrzlega vremena, ki je v preteklosti zaviralo naše sovražnike, ni več. Snežnega pokrivala, ki je v preteklosti pokrivalo in izoliralo naše veje, ni več. Čebele smo spale zimski sen in se ob otoplitvi zbudile, pripravljene na cvetenje. Zdaj se zbudimo februarja, saj je zunaj poletno vreme. Zunaj iščemo hrano, ki je ni. Izčrpane nas aprila preseneti mraz, v času cvetenja nas doleti mesec dni dežja. Ko končno posije sonce so naše vrste zdesetkane. Ko bo topleje, se na nas spravi azijski sršen.
Verjetno trenutno preživljamo srednjeročne posledice segrevanja. Dolgoročne pa... od vseh se mi iskreno najhujši zdi orkanski veter. Samo od blizu je treba videti vetrolom.
Maj bo mogoče prvi mesec zadnjih ne vem koliko let, ki ne bo toplejši od dolgoletnega povprečja. Posvetite se matematiki oz statistiki. Veste kaj to pomeni? To je statistično grozljivka. Kot da bi višino povprečne plače zagovarjali z 99 delavskimi in eno menedžersko...
Ne rečem da je vse katastrofalno. Samo primerjati moram kako brezskrbno so do svojega sadja in zelenjave prišli moj stari starši in kolikšen trud je za to potreben sedaj.. kaj bi se zgodilo danes če avgusta pustimo vrt na miru, brez zalivanja, brez pokrivanja...
matejos je napisal/a: |
Samo primerjati moram kako brezskrbno so do svojega sadja in zelenjave prišli moj stari starši in kolikšen trud je za to potreben sedaj.. kaj bi se zgodilo danes če avgusta pustimo vrt na miru, brez zalivanja, brez pokrivanja... |
Ne zanikam škodljivega vpliva segrevanja ozračja, a ne morem mimo "breskrbnosti". 50 - 60 let nazaj sem še živela doma. Vsake toliko časa je pozeba pobrala sadje. Kljub temu, da smo okrog hiše imeli več kot 50 večjih sadnih dreves, tisto leto sadja ni bilo več kot za pokušino. Bila so leta, ko smo pšenice pridelali komaj toliko, kot smo jo posejali, leta, ko je suša zamorila koruzo. Leta, ko je krompir zaradi suše zakrknil in ko je prišel dež, je pričel iz prvega sejanja rasti nov droban krompirček, ki do jeseni ni dozorel. Vse sorte smo preživljali in vse sem si toliko bolj zapomnila, ker je bilo od darežljivosti narave odvisno, ali bo kaj za v lonec ali ne.
Moji so imeli vinograd v katerem je bil še sadovnjak in je najbrž to pomagalo, da niso poznali pozebe. Vrt pa so imeli na naplavljenem terenu, ogljeno črna zemlja. Mene podnebne dogajanje ne skrbi zaradi vrtov, sadja ipd, od slednega se itak samo redim.. bolj me je strah, če bodo suše kje drugje na noge spravile obljubljene milijone migrantov, ki bi zagotovo lahko ogrozili varnost in blagostanje naših otrok. Zase me ne skrbi.
Tale slika lepo kaže kje smo. S Rusije 30 st.C, 25 stopinj nad povprečjem, Iberija 30 st.C, 10 stopinj nad povprečjem, mi pa zaradi iz Arktike izpodrinjenega zraka na 10 stopinjah. Portugalce čaka 40 še pred poletjem.
Nazadnje urejal/a matejos 12 Maj 2019 23:29; skupaj popravljeno 3 krat
Tale slika lepo kaže kje smo. S Rusije 30 st.C, 25 stopinj nad povprečjem, Iberija 30 st.C, 10 stopinj nad povprečjem, mi pa zaradi iz Arktike izpodrinjenega zraka na 10 stopinjah. Portugalce čaka 40 še pred poletjem.
Nazadnje urejal/a matejos 12 Maj 2019 23:29; skupaj popravljeno 3 krat
Sem pogledal. Za lj velja to:
Jan 2014 do Dec 2018
5 let X 12 mesecev = 60 mesecev
Od 60 mesecev:
4 X je bila povprečna mesečna temperatura enaka dolgoletni povprečni za posamezen mesec
10 X je bila povprečna mesečna temperatura nizja od dolgoletne povprečne za posamezen mesec
46 X je bila povprečna mesečna temperatura visja od dolgoletne povprečne za posamezen mesec
Jajks..
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/
Lepo, da imamo toliko podatkov tako enostavno dosegljivih in tako preglednih.
Jan 2014 do Dec 2018
5 let X 12 mesecev = 60 mesecev
Od 60 mesecev:
4 X je bila povprečna mesečna temperatura enaka dolgoletni povprečni za posamezen mesec
10 X je bila povprečna mesečna temperatura nizja od dolgoletne povprečne za posamezen mesec
46 X je bila povprečna mesečna temperatura visja od dolgoletne povprečne za posamezen mesec
Jajks..
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/
Lepo, da imamo toliko podatkov tako enostavno dosegljivih in tako preglednih.
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
matejos je napisal/a: |
Sem pogledal. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/ Lepo, da imamo toliko podatkov tako enostavno dosegljivih in tako preglednih. |
Takole ciklon.si: "... bo pa ta maj očitno po več kot letu dni hladnejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010, zadnji mesec hladnejši od tega povprečja je bil marec 2018."
Vendar OK, če si v primarnih podatkih našel, kot praviš, bo že točno. Vsekakor tudi če bi še en podhlajeni mesec bil 14 mesecev stran, to vseeno pomeni, da so taki precej redki.
Strinjam se s tvojim strahom glede vetra - zato sem pred časom tu razpredal, da sem žalosten, ker slabo kaže za velike osamelce, ki so zame eden vrhov lepote pokrajine - in se gre pri urejanju okolice usmeriti v bolj prožno visoko grmičevje, leska, bezeg, dren, oljčice... Skratka mejice.