Aja, kot vse kaže, mi je letos uspelo ukoreniniti "dedca" - Ficus carica caprificus (mislim, da je res pravi ; )
Se mi zdi, da je bil celoten proces ukoreninjanja in brstenja izredno kratek (kak teden je trajalo), lahko bi rekel celo "agresiven". Zdaj so sadikce "stare" kake štiri tedne, poganjki pa močni, dolgi kakih 10 cm.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Figa, smokva - Ficus carica
. 
._________________mfrancHe, mfranc, ne vem, vse je v glavnem zaradi firbca. Imel sem priliko dobiti reznike, pa so šli v substrat.
Res, se mi zdi kar neverjetna razlika v samem postopku koreninjena. Pri "damah" je tako, da je vedno treba do neke mere paziti kaj se dogaja in tudi "uspeh" ni samoumeven, rado gre kaj narobe. Pri "dedcih" pa - "paf, pa je blo"! Mi je pa zanimivo: figove "dame" so bile vseskozi (skozi zgodovino) dobro poznane, njih kvalitete so hitro prišle do izraza in ljudje so jih varovali, razmnoževali in jih s sabo prenašali iz kraja v kraj. Tudi raziskovalo se je do nedavnega izključno "dame". "Dedce" so v glavnem puščali vnemar - pri nas so jih baje v veliki meri izsekali - imajo pa v pravem okolju preko osice odločilno vlogo pri velikosti in kvaliteti "plodov".
Mogoče pa vinkoz kaj napiše v to smer, tudi Parangalus bi verjetno znal kaj povedati, je iz pravih krajev.
Res, se mi zdi kar neverjetna razlika v samem postopku koreninjena. Pri "damah" je tako, da je vedno treba do neke mere paziti kaj se dogaja in tudi "uspeh" ni samoumeven, rado gre kaj narobe. Pri "dedcih" pa - "paf, pa je blo"! Mi je pa zanimivo: figove "dame" so bile vseskozi (skozi zgodovino) dobro poznane, njih kvalitete so hitro prišle do izraza in ljudje so jih varovali, razmnoževali in jih s sabo prenašali iz kraja v kraj. Tudi raziskovalo se je do nedavnega izključno "dame". "Dedce" so v glavnem puščali vnemar - pri nas so jih baje v veliki meri izsekali - imajo pa v pravem okolju preko osice odločilno vlogo pri velikosti in kvaliteti "plodov".
Mogoče pa vinkoz kaj napiše v to smer, tudi Parangalus bi verjetno znal kaj povedati, je iz pravih krajev.
Ja, tole o neplemenitih sorodnikih plemenite Fige bi bilo zanimivo kaj izvedeti 
. O njih nikoli nič ne razmišljamo, vse nam je samoumevno, tudi to, da naše fige ne rabijo osice za "oploditev"?
Sem pa nekje prečital zanimivo debato na to temo. Neka gospa iz Benetk je strokovnjakom za fige poslala vprašanje:
Pri hiši imamo že desetletja figo, ki nič ne rodi. Mož jo bo posekal, ker ne mara takšnega "jalovega" sadnega drevesa pri hiši. Mene pa zanima, ali se da kaj pomagati tej figi, da bi zarodila?
Dobila je odgovor
na žalost se ne da nič pomagati, pri nas, v Benetkah ni osice, ki je potrebna za oploditev fige.
Sem se spomnil, da je slabih 50 metrov od mene košata figa, ki jo je neki tam stanujoči starejši gospod prinesel iz Istre. Bogato zarodi, sedajle pa so plodovi že vsi odpadli. Pred leti, ko sem ga vprašal zakaj je tako, je omenil to nesrečno osico ....
Če prideš kaj okrog, jo boš lahko "opredelil v kateri ladlc paše"
_________________mfranc
. O njih nikoli nič ne razmišljamo, vse nam je samoumevno, tudi to, da naše fige ne rabijo osice za "oploditev"?Sem pa nekje prečital zanimivo debato na to temo. Neka gospa iz Benetk je strokovnjakom za fige poslala vprašanje:
Pri hiši imamo že desetletja figo, ki nič ne rodi. Mož jo bo posekal, ker ne mara takšnega "jalovega" sadnega drevesa pri hiši. Mene pa zanima, ali se da kaj pomagati tej figi, da bi zarodila?
Dobila je odgovor
na žalost se ne da nič pomagati, pri nas, v Benetkah ni osice, ki je potrebna za oploditev fige.
Sem se spomnil, da je slabih 50 metrov od mene košata figa, ki jo je neki tam stanujoči starejši gospod prinesel iz Istre. Bogato zarodi, sedajle pa so plodovi že vsi odpadli. Pred leti, ko sem ga vprašal zakaj je tako, je omenil to nesrečno osico ....
Če prideš kaj okrog, jo boš lahko "opredelil v kateri ladlc paše"
_________________mfrancSe ve, da pridem (še v vročem delu leta... ).
Za osico je najpomembneje, da ima kje "prebivati", živi in prezimi v "plodovih" (pravilneje v socvetjih) moškega drevesa fige (Ficus carica caprificus) - tega pa pri tvojem sosedu na Barju (verjetno) ni. V takih primerih so včasih nastale "potrebe" po oprašitvi/oploditvi reševali z obešanjem vej moške fige s plodovi (in osicami) v bližino ženskih, plemenitih fig - osice so potem same našle pot in oplodile večino pridelka. Če je sosed dobil figovo drevo v Istri, je (vsaj takrat) verjetno v bližini rastlo tudi moško drevo - mogoče si lahko pomaga na ta način. Če je njegova figa bela in dvorodna in je prvi rod že imela, gre verjetno za "Belo petrovko" - ta za uspeh drugega roda fig rabi bližino figovih osic, v nasprotnem celotni drugi rod odvrže.
Figova osica je (bila) v Istri prisotna, kolikor sem zasledil, jo lahko občasno "prežene" zima - mraz jih pokonča, pa pridejo nazaj. Baje je zanjo večji problem pomanjkanje moških figovih dreves - vsaj kolikor sem slišal...
Mogoče velja podobno tudi za Benetke.
Skratka, diverziteta !!!
Za osico je najpomembneje, da ima kje "prebivati", živi in prezimi v "plodovih" (pravilneje v socvetjih) moškega drevesa fige (Ficus carica caprificus) - tega pa pri tvojem sosedu na Barju (verjetno) ni. V takih primerih so včasih nastale "potrebe" po oprašitvi/oploditvi reševali z obešanjem vej moške fige s plodovi (in osicami) v bližino ženskih, plemenitih fig - osice so potem same našle pot in oplodile večino pridelka. Če je sosed dobil figovo drevo v Istri, je (vsaj takrat) verjetno v bližini rastlo tudi moško drevo - mogoče si lahko pomaga na ta način. Če je njegova figa bela in dvorodna in je prvi rod že imela, gre verjetno za "Belo petrovko" - ta za uspeh drugega roda fig rabi bližino figovih osic, v nasprotnem celotni drugi rod odvrže.
Figova osica je (bila) v Istri prisotna, kolikor sem zasledil, jo lahko občasno "prežene" zima - mraz jih pokonča, pa pridejo nazaj. Baje je zanjo večji problem pomanjkanje moških figovih dreves - vsaj kolikor sem slišal...
Mogoče velja podobno tudi za Benetke.
Skratka, diverziteta !!!
Mravlja, mislim, da se ni na tem nič načrtno delalo oziroma izkoriščalo kakšno znanje. Je pač naše okolje tako, da omogoča, da se fige same zasejejo v naravi in tudi uspešno rastejo. Posledično imamo tudi osice. Seme navadno raznašajo ptiči. Tam kjer osic ni, lahko poskusite s posaditvijo sejancev fig, ki sicer nikoli ne bodo rodili (so polni plocov, ki pa jih odvržejo), morda se bodo pa naselile osice.