Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bambuseae - bambus
Imam kar nekaj razlicnih sort in vrst bambusa, tako da bi lahko razjasnil kako dilemo v tej temi.
Voda ima Moso in nikakor ne Phyllostachys aurea. Sicer za 100% ne morem dolociti na osnovi slik, ampak karakteristike odgovarjajo, kosmato steblo in barva poganjkov. Edino kar mi malo moti je barva poganjkov ki nima toliko vijolicaste, kar je verjetno posledica da so poganjki slikani ze na visini metra in vec. Voda, mogoce ves kater kultivar imas?
Glede fizola in prekel. Meni zadeva funkcionira 100 na uro in pleza na palice dosti lepse, kot na plastiko ali kake slabe prekle. Ne puscam strcljev vejic, imam pa bambus ki je hrapav in tudi ko cufam dol fizol jeseni, hudica komaj dobim dol. Prekle so izredno dolge in fizol to zna izkoristiti. So prozne in vcasih v vetru se skoraj poleze prekla in fizol na tla, ampak se kot na fedru dvigne nazaj. Na nobenih preklah ni tako zdravega fizola. Po kakem letu postanejo lahko prekle bolj krhke, zaradi cesar jih povezem med sabo se nekje na visini rok s precnimi palicami in ce je dosti tankih dolgih prekel, dodam se kako vmes, lahko rahlo pod kotom, da se naslanja na to precno.
Glede invazivnosti - je lahko agresiven. Sam si ga ne bi upal saditi v gozdu, ker tam se skrijejo rizomi v koreninje dreves in je ni mašine, ki bi to zorala. Na prostem ga skopljes, v gozdu pac ne. Ce ga izkopljes in poberes vsaj priblizno vse rizome, bo v parih letih bambus sel, paziti je treba samo, da se ga redno poreze, ko pozene majhne zasilne poganjke. Ce ga grizejo ovce, koze, zajci ali druge zivali, ne bo imel sans.
Korenine. Ima seveda stranske korenine, invazivnost jim dajejo rizomi, ki so glede na vrsto bambusa na razlicnih globinah, a ponavadi niso globoko, saj sledijo toploti (radi potujejo proti jugu, na sever ne prevec), vlagi in hranilom. Korenine ki izrascajo iz stebla lahko gredo tudi precej globoko, ampak so namenjene izključno crpanju vode in hranil ter 'sidranju'.
Bambus in voda. Vecina bambusov vlago obozuje, jim pa predstavlja tudi najvecjega sovraznika. Ce bambus zalije voda za vec kot par dni je vecinoma obsojen na propad, rabi zracno in lepo odvedno prst. Obstajajo vrste, ki pa so na zastajanje vode neobcutljive in imajo kot prilagoditev v rizomih zracne kanale, te bodo delali tudi v zamocvirjenih obmocjih.
Pa se kaj sem verjetno spregledal. V glavnem, bambus je meni ena bolj interesantnih rastlin in invazivnost je bolj posledica nerazumevanja rastline, kot cesa drugega. Zal se ga ne uporablja toliko, kolikor se ga bi lahko. Kot zanimivost, bambus naj bi v ozracje dal 35% vec kisika kot na istem prostoru rastoca drevesa. Prirast biomase pa je prav tako impresiven.
Voda ima Moso in nikakor ne Phyllostachys aurea. Sicer za 100% ne morem dolociti na osnovi slik, ampak karakteristike odgovarjajo, kosmato steblo in barva poganjkov. Edino kar mi malo moti je barva poganjkov ki nima toliko vijolicaste, kar je verjetno posledica da so poganjki slikani ze na visini metra in vec. Voda, mogoce ves kater kultivar imas?
Glede fizola in prekel. Meni zadeva funkcionira 100 na uro in pleza na palice dosti lepse, kot na plastiko ali kake slabe prekle. Ne puscam strcljev vejic, imam pa bambus ki je hrapav in tudi ko cufam dol fizol jeseni, hudica komaj dobim dol. Prekle so izredno dolge in fizol to zna izkoristiti. So prozne in vcasih v vetru se skoraj poleze prekla in fizol na tla, ampak se kot na fedru dvigne nazaj. Na nobenih preklah ni tako zdravega fizola. Po kakem letu postanejo lahko prekle bolj krhke, zaradi cesar jih povezem med sabo se nekje na visini rok s precnimi palicami in ce je dosti tankih dolgih prekel, dodam se kako vmes, lahko rahlo pod kotom, da se naslanja na to precno.
Glede invazivnosti - je lahko agresiven. Sam si ga ne bi upal saditi v gozdu, ker tam se skrijejo rizomi v koreninje dreves in je ni mašine, ki bi to zorala. Na prostem ga skopljes, v gozdu pac ne. Ce ga izkopljes in poberes vsaj priblizno vse rizome, bo v parih letih bambus sel, paziti je treba samo, da se ga redno poreze, ko pozene majhne zasilne poganjke. Ce ga grizejo ovce, koze, zajci ali druge zivali, ne bo imel sans.
Korenine. Ima seveda stranske korenine, invazivnost jim dajejo rizomi, ki so glede na vrsto bambusa na razlicnih globinah, a ponavadi niso globoko, saj sledijo toploti (radi potujejo proti jugu, na sever ne prevec), vlagi in hranilom. Korenine ki izrascajo iz stebla lahko gredo tudi precej globoko, ampak so namenjene izključno crpanju vode in hranil ter 'sidranju'.
Bambus in voda. Vecina bambusov vlago obozuje, jim pa predstavlja tudi najvecjega sovraznika. Ce bambus zalije voda za vec kot par dni je vecinoma obsojen na propad, rabi zracno in lepo odvedno prst. Obstajajo vrste, ki pa so na zastajanje vode neobcutljive in imajo kot prilagoditev v rizomih zracne kanale, te bodo delali tudi v zamocvirjenih obmocjih.
Pa se kaj sem verjetno spregledal. V glavnem, bambus je meni ena bolj interesantnih rastlin in invazivnost je bolj posledica nerazumevanja rastline, kot cesa drugega. Zal se ga ne uporablja toliko, kolikor se ga bi lahko. Kot zanimivost, bambus naj bi v ozracje dal 35% vec kisika kot na istem prostoru rastoca drevesa. Prirast biomase pa je prav tako impresiven.
Kot prvo, bambus cveti le vsakih 100 let, eni manj, eni celo več. Da bi se uspešno širil, kot se zadnje čase razširja japonski dresnik, sirska svilnica, žlezova nedotika, zlata rozga, pajesen in podobno, bi se moral razširjati še s semenom, tako ima pa povsod, kjer je zasajen omejen prostor, je pa tam res lahko precej agresiven in se hitro razrašča.
Če vemo, da rizomi ne gredo globlje od kakega metra (daleč od tega da bi šle meter globoko, ampak za dobro vago recimo), lahko na več načinov zagotovimo, da ostane omejen.
- Obstajajo ovire iz HDPE plastike, s katerimi obkrožimo bambus in se navzven ne more širiti. Slaba stran je cena in dejstvo, da drži samo kakih deset let, potem se notri korenine tako nagnetejo, da zadeva popusti.
- če ga omejimo z armiranim betonom bo ostal omejen, ga je treba pa občasno v tem prostoru čistiti. Skoplje se korenine na enem koncu grede, odstrani bambus in rizome, doda zemljo in gnojilo, potem se tja notri razširi na novo in se skoplje na drugi strani. Tekom nekaj let na ta način osvežiš cel prostor, bambus pa ostane lep. Če je preveč naguzen skupaj počasi lahko hira zaradi dehidracije in pomanjkanja hranil.
- lahko ba obkopljemo z jarkom . Vsi morebitni rizomi, ki bi poskušali priti čez so zaradi jarka opazni. Ko pride na svetlo, ga lepo odrežeš in je.
- lahko ga vsako leto dvakrat obkopljemo. Najbolj zahtevna metoda in ni preveč varna. S krampom brez težje mehanizacije je težko priti tako globoko, da bi res odstranil vse rizome, zato se hitro zgodi, da opaziš kak pobegli rizom, ko začnejo odganjati štible v ravni črti daleč od bambusa. V tem primeru kramp v roke in greš po tej črti do bambusa in začneš kopat, dokler ne najdeš pobegle korenine. Zafrknjeno ampak možno. Dokler si mlad, čil in zdrav in nimaš pametnejšega dela.
Čez palec naredi bambus v enem letu pod zemljo tako razdaljo, kolikor je visok. Če je bambus visok deset metrov, lahko pričakuješ, da bo brez ovir povlekel proti jugu (tja najraje, gre pa načeloma v vse smeri) do 10 metrov dolg rizom. V cca 2 letih bi v tej smeri zrasli novi poganjki, od teh pa bi rizomi šli spet naprej.
PS: niso pa vsi bambusi tako agresivni. Eni se razširjajo koncentrično in rastejo v obliki zgoščenov šopov stebel. Te so precej bolj enostavni, ampak meni osebno tudi manj atraktivni. In precej tanjša stebla imajo, namreč, pri nas nimamo takih, ki bi imeli premer več kot dober centimeter.
Če vemo, da rizomi ne gredo globlje od kakega metra (daleč od tega da bi šle meter globoko, ampak za dobro vago recimo), lahko na več načinov zagotovimo, da ostane omejen.
- Obstajajo ovire iz HDPE plastike, s katerimi obkrožimo bambus in se navzven ne more širiti. Slaba stran je cena in dejstvo, da drži samo kakih deset let, potem se notri korenine tako nagnetejo, da zadeva popusti.
- če ga omejimo z armiranim betonom bo ostal omejen, ga je treba pa občasno v tem prostoru čistiti. Skoplje se korenine na enem koncu grede, odstrani bambus in rizome, doda zemljo in gnojilo, potem se tja notri razširi na novo in se skoplje na drugi strani. Tekom nekaj let na ta način osvežiš cel prostor, bambus pa ostane lep. Če je preveč naguzen skupaj počasi lahko hira zaradi dehidracije in pomanjkanja hranil.
- lahko ba obkopljemo z jarkom . Vsi morebitni rizomi, ki bi poskušali priti čez so zaradi jarka opazni. Ko pride na svetlo, ga lepo odrežeš in je.
- lahko ga vsako leto dvakrat obkopljemo. Najbolj zahtevna metoda in ni preveč varna. S krampom brez težje mehanizacije je težko priti tako globoko, da bi res odstranil vse rizome, zato se hitro zgodi, da opaziš kak pobegli rizom, ko začnejo odganjati štible v ravni črti daleč od bambusa. V tem primeru kramp v roke in greš po tej črti do bambusa in začneš kopat, dokler ne najdeš pobegle korenine. Zafrknjeno ampak možno. Dokler si mlad, čil in zdrav in nimaš pametnejšega dela.
Čez palec naredi bambus v enem letu pod zemljo tako razdaljo, kolikor je visok. Če je bambus visok deset metrov, lahko pričakuješ, da bo brez ovir povlekel proti jugu (tja najraje, gre pa načeloma v vse smeri) do 10 metrov dolg rizom. V cca 2 letih bi v tej smeri zrasli novi poganjki, od teh pa bi rizomi šli spet naprej.
PS: niso pa vsi bambusi tako agresivni. Eni se razširjajo koncentrično in rastejo v obliki zgoščenov šopov stebel. Te so precej bolj enostavni, ampak meni osebno tudi manj atraktivni. In precej tanjša stebla imajo, namreč, pri nas nimamo takih, ki bi imeli premer več kot dober centimeter.
Seme bambusa lahko naročiš iz tujine, na Ebay in podobnih straneh je tega kolikor hočeš. Samo iz semena se boš načakal, da bo sploh kaj zraslo, zato je bolje, da si dobiš ukoreninjene sadike in to posadiš. Čeprav v omejenem prostoru tudi od bambusa ne bo kaj prida zraslo, odvisno zakaj misliš to imeti, za okras bo že, prekle za fižol pa ne...
L.p., Kloko
L.p., Kloko
lemi1: v premislek si še enkrat preberi, kar je napisanega o invazivnosti na prvi strani.
Zasledujem pri sovaščanu. Pred leti je v 100 litrski plastičen sod posadil enega od šibkejših in nižjih bambusov, tam okrog 1,5 m višine. Ko sem ga opozorila, da rad uide v okolico, mi je prepričano odgovoril, da ne bo, saj je v posodi. Od tega pogovora je dobrih 5 let, bambus se neovirano širi izven posode, vsaj trikratno kvadraturo posode je že zavzel. To je videti zunaj, kako je spodaj s koreninami, si lahko zamislim. Ceneje in bolj udobno je bambusove palice kupiti.
Zasledujem pri sovaščanu. Pred leti je v 100 litrski plastičen sod posadil enega od šibkejših in nižjih bambusov, tam okrog 1,5 m višine. Ko sem ga opozorila, da rad uide v okolico, mi je prepričano odgovoril, da ne bo, saj je v posodi. Od tega pogovora je dobrih 5 let, bambus se neovirano širi izven posode, vsaj trikratno kvadraturo posode je že zavzel. To je videti zunaj, kako je spodaj s koreninami, si lahko zamislim. Ceneje in bolj udobno je bambusove palice kupiti.