Žlehtmoba, beli črvi so vmesna faza ene vrste vinskih mušic. Zredijo se tam, kjer je dovolj toplote, vlage in predvsem dušika na kupu. Poleti so velikokrat v rjavih kantah za biološke odpadke. Na tvojem kupu dodajaš preveč vlažnih snovi, bogatih z dušikom. Mlečnokislinske bakterije v organku del dušika sicer predelajo, a ga še vedno ostane veliko. Na kup dodaj suho snov: listje, karton, časopisni papir, seno, slamo, koruznico, žaganje, sekance...
Stonoge so tudi pri meni v kupu in sicer v zadnji fazi, ko se kompost ohladi. Presnavljajo organsko snov in ustvarjajo humus, zato jih kar pustite pri miru.
Kompostiranje
Hvala, bo nekaj na tem; sedaj razmišljam in ugotavljam, da sem lani poleti res uporabljal karton kot suho snov, ker drugega nisem imel pri roki, letos pa še tega ne :/
Hm, sem dobil idejo (peletirana slama menda ne bi škodila pa še kaka lopata otrobov za povrh)... Hja, kaj naj rečem, iz napak se učim
_________________go with your instinct to live as you want
Hm, sem dobil idejo (peletirana slama menda ne bi škodila pa še kaka lopata otrobov za povrh)... Hja, kaj naj rečem, iz napak se učim
_________________go with your instinct to live as you wantPšenični otrobi imajo razmerje ogljik/dušik 19/1, kar pomeni, da so še vedno zelooo bogati z dušikom, čeprav ti mogoče delujejo suhi in rjavi. 
Vse, kar je tja do 30/1 spada pod zelene, mokre, z dušikom bogate zadeve. Na kompostnem kupu naj bi bilo razmerje med ogljikom in dušikom 25-30/1. Z otrobi si boš bolj malo pomagal. Bolje se je zapeljati do najbližje trgovine in prositi za par kartonov.
Ker si marsikdo beli glavo, kaj je kaj, uporabljam preprost plonkec. Vse, kar je povezano z ljudmi in živalmi, kar je naša in njihova hrana, kar raste na nas in na njih, kar pride iz nas in njih, je zeleno/dušik. Vse, kar je trdo, rjavo, celulozno, ima zvezo z lesom, je rjavo/ogljik. Tako so na primer volna, svila, perje, dlake in lasje zeleni del odpadkov, lan in bombaž, ki sta rastlinskega izvora, pa rjavi del odpadkov.
Pšenična slama ima razmerje 80/1, vpije 8 kratnik vode, vendar ima, kot vse rastline, voščeno zaščito in zelo počasi razpada. Karton ima vrednost 300/1, ravno tako vpije veliko tekočine, vendar nima zaščite in razpade veliko hitreje kot slama. Jaz osebno uporabljam slamo, ker karton porabi oče za podkurit, pa tudi barvast ni primeren za kompost.
Vse, kar je tja do 30/1 spada pod zelene, mokre, z dušikom bogate zadeve. Na kompostnem kupu naj bi bilo razmerje med ogljikom in dušikom 25-30/1. Z otrobi si boš bolj malo pomagal. Bolje se je zapeljati do najbližje trgovine in prositi za par kartonov. Ker si marsikdo beli glavo, kaj je kaj, uporabljam preprost plonkec. Vse, kar je povezano z ljudmi in živalmi, kar je naša in njihova hrana, kar raste na nas in na njih, kar pride iz nas in njih, je zeleno/dušik. Vse, kar je trdo, rjavo, celulozno, ima zvezo z lesom, je rjavo/ogljik. Tako so na primer volna, svila, perje, dlake in lasje zeleni del odpadkov, lan in bombaž, ki sta rastlinskega izvora, pa rjavi del odpadkov.
Pšenična slama ima razmerje 80/1, vpije 8 kratnik vode, vendar ima, kot vse rastline, voščeno zaščito in zelo počasi razpada. Karton ima vrednost 300/1, ravno tako vpije veliko tekočine, vendar nima zaščite in razpade veliko hitreje kot slama. Jaz osebno uporabljam slamo, ker karton porabi oče za podkurit, pa tudi barvast ni primeren za kompost.
Uau, tole je pa cel kup uporabnih informacij, res hvala, hvala! 
Ok, otrobi so potem bolj za izdelavo domačega bokašija.
Nekje na tem forumu je bilo govora o izdelavi kartona in menda "domač" karton (Količevo?) je brez slabe vesti za na kompost, drugo pa... Pač, ne veš/vemo.
Kako je pa s časopnisnim papirjem? Ok, jasno mi je, da recimo tiste svetleče reklame niso za nikamor, ampak navaden časopis je tudi prelit s črnilom (ha, kakšnim, se zdaj vprašam). Ali je pač to spet kak ljudski mit in se lahko vseeno dodaja na kompost (mislim, ja, navaden "cajtng" enostavno razpade, samo ne vem, kaj vse za sabo potegne v zemljo).
Kar se pa slame tiče, sem pa vedno bolj navdušen nad temle (zadnji post na strani in nadaljevanje na naslednji):
http://forum.gartlc.si/gartlc-about337-0-asc-300.html
Sicer še čakam na zadnje "izvide" ob koncu sezone in bom poročal o ugotovitvah, a verjamem, da je zadeva lažje prebavljiva kot cela slama. Morda pa tudi na kompostu naredim dobro delo - o morebitnih pozitivnih učinkih kompostiranja peletirane slame bom, jasno, tudi kaj napisal._________________go with your instinct to live as you want
Ok, otrobi so potem bolj za izdelavo domačega bokašija.
Nekje na tem forumu je bilo govora o izdelavi kartona in menda "domač" karton (Količevo?) je brez slabe vesti za na kompost, drugo pa... Pač, ne veš/vemo.
Kako je pa s časopnisnim papirjem? Ok, jasno mi je, da recimo tiste svetleče reklame niso za nikamor, ampak navaden časopis je tudi prelit s črnilom (ha, kakšnim, se zdaj vprašam). Ali je pač to spet kak ljudski mit in se lahko vseeno dodaja na kompost (mislim, ja, navaden "cajtng" enostavno razpade, samo ne vem, kaj vse za sabo potegne v zemljo).
Kar se pa slame tiče, sem pa vedno bolj navdušen nad temle (zadnji post na strani in nadaljevanje na naslednji):
http://forum.gartlc.si/gartlc-about337-0-asc-300.html
Sicer še čakam na zadnje "izvide" ob koncu sezone in bom poročal o ugotovitvah, a verjamem, da je zadeva lažje prebavljiva kot cela slama. Morda pa tudi na kompostu naredim dobro delo - o morebitnih pozitivnih učinkih kompostiranja peletirane slame bom, jasno, tudi kaj napisal._________________go with your instinct to live as you want
Kar se tiče papirja in kartona, sta pri meni veljavi dve pravili. ... Če je bele, sive, rjave barve, je ok za kompostiranje. Drugo pravilo pravi, da čim bližje je papir in karton dejanski hrani, tem bolj primeren je za kompostiranje, ker so tudi predpisi strožji. Podobno kot se razlikujeta zemlji za rože in zelenjavo.
Črnila v domačih tiskalnikih in v tiskarnah so na sojini osnovi, ker nekateri še vedno listajo tako, da oslinijo palec.
Če bi bila črnila strupena, bi v telo vnesli strup.
DA- naguban karton za embalažo, škatle od pic, škatle od jajc. Dobro je prej odstraniti lepilni trak in nalepke, ki so na plastični osnovi.
MOGOČE - Pobarvane škatle, v katerih je hrana pakirana še v eno plast, škatle od čevljev.. Če nimate drugega, se uporabi, sicer pa se je bolje izogniti in dati v zabojnik za papir.
NE- Povoščeni, polakirani, močno pobarvani kartoni.
DA- pisalni papir, zvezki, vrečke od kruha in peciva, vrečke od moke, soli, sladkorja, nakupovalne vrečke, papirni žaklji od hrane, hrapav časopisni papir (Finance..), masten, od hrane
MOGOČE - gladek močno potiskan časopisni papir, ovitki od zvezkov, termo papir, na katerem so računi (vsebuje PBA - raziskav o tem ni), peki papir..
NE - laminiran, gladek barvast papir revij in reklam, ovojnice s plastičnimi okenci, papir s folijo od hitre hrane..
P. S. Razmerje med ogljikom in dušikom je v 80g papirju 175:1.
Učinkovita akcija pritiska na vlado bi bila zahteva, da je ves papir mogoče kompostirati. Za reciklažo neprimeren papir namreč zažgejo v sežigalnicah.
Kar se tiče papirja in kartona, ki je iz EU, je varen, ker to urejajo prepisi. Ta tistega iz Kitajske pa ne bi dala roke v ogenj
Črnila v domačih tiskalnikih in v tiskarnah so na sojini osnovi, ker nekateri še vedno listajo tako, da oslinijo palec.
Če bi bila črnila strupena, bi v telo vnesli strup.DA- naguban karton za embalažo, škatle od pic, škatle od jajc. Dobro je prej odstraniti lepilni trak in nalepke, ki so na plastični osnovi.
MOGOČE - Pobarvane škatle, v katerih je hrana pakirana še v eno plast, škatle od čevljev.. Če nimate drugega, se uporabi, sicer pa se je bolje izogniti in dati v zabojnik za papir.
NE- Povoščeni, polakirani, močno pobarvani kartoni.
DA- pisalni papir, zvezki, vrečke od kruha in peciva, vrečke od moke, soli, sladkorja, nakupovalne vrečke, papirni žaklji od hrane, hrapav časopisni papir (Finance..), masten, od hrane
MOGOČE - gladek močno potiskan časopisni papir, ovitki od zvezkov, termo papir, na katerem so računi (vsebuje PBA - raziskav o tem ni), peki papir..
NE - laminiran, gladek barvast papir revij in reklam, ovojnice s plastičnimi okenci, papir s folijo od hitre hrane..
P. S. Razmerje med ogljikom in dušikom je v 80g papirju 175:1.
Učinkovita akcija pritiska na vlado bi bila zahteva, da je ves papir mogoče kompostirati. Za reciklažo neprimeren papir namreč zažgejo v sežigalnicah.
Kar se tiče papirja in kartona, ki je iz EU, je varen, ker to urejajo prepisi. Ta tistega iz Kitajske pa ne bi dala roke v ogenj
Zdravo Žlehtnoba.
Si spremljal razvoj ličink?
Čisto možno je, da so bile to ličinke vojaške muhe, povsem koristne, neškodljiva bitja.
Na linku zgoraj imaš sliko, kako zgledajo tik predno se razvijejo v muho, ki nima ust.
Ne prenašajo bolezni, ličinke same pa so zelo dobre pri kompostiranju materiala.
Lep pozdrav._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
Si spremljal razvoj ličink?
Čisto možno je, da so bile to ličinke vojaške muhe, povsem koristne, neškodljiva bitja.
Na linku zgoraj imaš sliko, kako zgledajo tik predno se razvijejo v muho, ki nima ust.
Ne prenašajo bolezni, ličinke same pa so zelo dobre pri kompostiranju materiala.
Lep pozdrav._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
_________________go with your instinct to live as you wantV soboto sem izpraznil ta velik kompostnik (~900 l). Lani v sezoni sem začel kompostirat še z organkom, jeseni pa kompostnik popolnoma izpraznil in startal z novo gibanico (zdrobljen odrez, zemlja lončnic, listje, letošnji travni odkos, karton, peletirana slama...). Če povem po pravici, sem bil rahlo skeptičen, kako bo stvar izpadla glede na to, da je bilo sekancev res precej (sploh spodaj kot začetna plast). Ampak...
Da še povečam dramatičen učinek, naj najprej zapišem, da je v prejšnjih letih kompost izgledal podobno kot gnoj (v smislu oblike - večji kosi gmote, iz katerih štrli slama oz. trava). Morda to res pomeni, da takrat kompost ni bil predelan v celoti, ne vem. Letošnji kompost je pa v celoti, kot se šika! Spet sem bil presenečen nad hitrostjo razgradnje s pomočjo organko snovi, saj je bilo zgornje plasti ne docela razgrajenih odpadkov za slabo karjolo (kar sem premetal v drug, letos jeseni postavljen kompostnik). "Ta prav" kompost pa res v obliki črnočrne zemlje brez vidnejših kosovnih ostankov (sem pa tja kakšna neprebavljena vejica, ampak to je že dlakocepstvo).
Skratka, vrt je zastrt, mali kompostnik (~400 l) napolnjen skoraj do vrha, jaz pa vesel kot radio_________________go with your instinct to live as you want
Da še povečam dramatičen učinek, naj najprej zapišem, da je v prejšnjih letih kompost izgledal podobno kot gnoj (v smislu oblike - večji kosi gmote, iz katerih štrli slama oz. trava). Morda to res pomeni, da takrat kompost ni bil predelan v celoti, ne vem. Letošnji kompost je pa v celoti, kot se šika! Spet sem bil presenečen nad hitrostjo razgradnje s pomočjo organko snovi, saj je bilo zgornje plasti ne docela razgrajenih odpadkov za slabo karjolo (kar sem premetal v drug, letos jeseni postavljen kompostnik). "Ta prav" kompost pa res v obliki črnočrne zemlje brez vidnejših kosovnih ostankov (sem pa tja kakšna neprebavljena vejica, ampak to je že dlakocepstvo).
Skratka, vrt je zastrt, mali kompostnik (~400 l) napolnjen skoraj do vrha, jaz pa vesel kot radio
_________________go with your instinct to live as you want