Zastiranje, zastirka

[muha]

Saj piše: ali - ali . Kot jaz razumem, za tam, kjer se je dejavnost izvajala tradicionalno, to ne velja. Dandanes pa komaj še kdo grabi listje za nastilj v hlevu. "Se ne splača", je preveč fizičnega dela.

Žlehtnoba: počakaj, da odpade vse listje in zapiha veter in poišči "zamete" iz listja na poteh. Tam ti pač ne bo nihče oporekal, domnevam.

[Andrej Banko]

Eh, zaradi tistih 25 čudakov v Sloveniji, ki se nam da iti po nekaj vreč listja v gozd,
ne bo prav nikakršne škode v naravi.

[Žlehtnoba]

@figula: Zanimiva ideja tale praprot, hvala, morda pa res skombiniram z listjem.

@muha: Po vremenski prognozi sodeč mi prav dolgo ne bo potrebno čakati - že drug teden si obetam mnogo domačega listja

@AB: Hahah, če bi bil količkaj pedantneža, bi te obtožil smetenja teme, ker trosiš vice v napačno temo - vic o petindvajsetih čudakih, hahah, res sem se narežal _________________go with your instinct to live as you want

[živa]

Včasih smo vsi imeli vsaj eno kravo v hlevu in telička, ki smo ga prodali. Nastiljali izključno z listjem, prašičem pa s praprotjo, ker so jo čisto predelali. Listja je bilo dovolj za lastnike gozdov, tisti, ki niso imeli veliko gozda, pa so kradli listje (beri grabili po tujem). Danes tisti, ki imajo še govedo, nastiljajo s senom oz. sploh ne, ker mora govedo stati in ležati na rešetkah. Listja vsepovsod dovolj in mislim, če bi naleteli na lastnika, ko bi grabili listje, bi mogoče zaropotal, ker ste na njegovem in ga niste vprašali za dovoljenje. Zgolj iz tega razloga. Ampak ne boste šli v gozd, če bo podiral ali žagal les._________________Lp, Živa

[Žlehtnoba]

Žlehtnoba je napisal/a:

Pred kratkim sem se srečal z zanimivo alternativo zastirke, namreč s peletirano slamo. Razlika je pač v tem, da je vse skupaj zmleto (+očiščeno...), ob stiku z vodo ekspandira in se nato počasi spet sesede. Prednost je najbrž tudi v tem, da je ta mleta zadeva hitreje predelana kot cela slama (če jo po sezoni vkopljete v tla). Ko bo cikel zaključen (jesensko zastiranje vrta s kompostom), poročam o "strokovnih" ugotovitvah, obogatenih s strogo subjektivnim pogledom

Žlehtnoba je napisal/a:

Peleti niso več peleti, ampak kar konkretna plast slamnatih drobljancev. Sprva je resda izgledalo kar malce smešno, ker sem upošteval opozorilo prodajalca, češ, da ni treba ustvarjati debele plasti peletov, ker ob vlagi močno ekspandirajo (sicer se kasneje nekoliko sesedejo). No, po vsem tem dežju se je ustvarila debela plast slamnate zastirke. Kako se bo le-ta obnesla, pa po koncu sezone

Žlehtnoba je napisal/a:

Da nadaljujem opažanja v zvezi s peletirano slamo kot zastirko: mogoče zgolj slučaj, ampak tudi fižol preklar je še sedaj po vseh vročinskih napadih lepo zelen, svoje čase je rad takole avgusta po pripeki svoje liste že obarval rumeno, letos pa... No, tudi ostala zelenjava ne kaže kakšnih posebnih težav v zvezi z vročino. Moj sklep gre takole: peleti so narasli na kakih 5+ cm debelo plast, ki očitno služi kot toplotni izolator (da se zemlja ne pregreva) + kondenzator vlage. Tako je rastlinam lažje tudi ob neusmiljenih sončnih žarkih. Na gredi, kjer je bil česen, sedaj uspeva repa. Vsaj po zelenem nadzemnem delu sodeč več kot uspešno. Sem pa sejal kar v to slamo in nisem kopal do čiste zemlje (v kanalčke, ki sem jih nazaj zagrebel in zalil) in očitno tudi semenom ni bilo hudega. Jeseni se bo seveda pokazalo, ali sem ga pobiksal ali ne

Žlehtnoba je napisal/a:

muha je napisal/a: Hvala za tole, je zelo dobrodošlo za bodoče odločitve. Nisem zasledila, če si že omenil, kje si jo nabavil. Na internetu sem jo našla večinoma v zvezi z nastiljem živini. Z dovoljenjem lastnika objavljam kontakt: 041-877-284. Za manjše uporabnike so dovolj 15 kg vreče (7€), za večjo količino menda pripelje tudi BB (mislim, da je to tista vreča "big bag" 1m3). Cena velja za dostavo po osrednjem delu Slovenije, za ostalo se da menda tudi zmenit. Človek je prijeten sogovornik in tudi kak nasvet poda. Kdorkoli bo tole preizkusil, upam, da se mu obnese tako kot meni. Jaz sem navdušen

Žlehtnoba je napisal/a:

Morda en vmesni del pred končnim poročilom glede uporabe peletirane slame kot zastirke: - s polži letos ni bilo težav (jih res ni bilo ali pa je to stvar podlage v vrtu?); - tudi mravljišč nisem zasledil, odkar sem natrosil pelete; - v eni drugi temi sem pisal o problemih črvov v kompostu (http://forum.gartlc.si/gartlc-about369-255.html) - po uporabi pelet se je stanje umirilo - spodaj slikci prej - potem ---> peleti, ko se navlažijo: Fotki posneti v razmaku treh dni (četrtek-nedelja) na isti lokaciji (kompostnik)

Ker je (skoraj) konec sezone, je prav, da strnem svoje vtise glede peletirane slame kot zastirke. Upam, da sem ravnal prev - zbral sem vse prispevke glede tega na enem mestu, da bo bolj pregledno za vse, ki jih to zanima.

Upam tudi, da se zuf oglasi in kaj pokomentira - je z ekološkega vidika sprejemljivo ali ne (jaz sem dobil podatek, da naj bi bilo).

Iz zgoraj citiranega besedila se da razbrati večino mojih opažanj, bi pa ob koncu dodal še tole: na gredi, kjer je bil zimski česen, je bila od julija dalje nasejana repa. Iz spodnje slike se da razbrati, da je šla korenina kar globoko (tj. krepko pod plast slame), sam plod pa je bil v celoti na površju grede (zato tak kot med plodom in korenino). Tudi seme rastlin za zeleno gnojenje se je dobro prijelo, saj imam po nekaterih gredah že bujno rastje. Kar želim povedati, je to, da semena očitno dobro vzklijejo in kasneje tudi rastline nimajo problema z ukoreninjenjem.




Če sem nekje zgoraj omenil, da polžem in mravljam ta zastirka ne diši najbolj, ne trdim, da ni življa v tleh. To se najbolj vidi po tistih kupčkih na površini, ki jih delajo deževniki.

Torej to so moji vtisi in izkušnje ob uporabi peletirane slame. Tudi ni odveč podatek, da odkar sem zastrl vrt z njo, nisem enkrat zalil vrta (razen seveda ob sejanju in sajenju)._________________go with your instinct to live as you want

[zuf]

Jaz še nisem uspel poklicat.
Kar me v bistvu najbolj zanima je poreklo slame.

Po pravici povedano, mi slama nikoli ni bila preveč všeč kot zastirka.
Vsaj za večino listnih rastlin ipd.

Bolj kot je zastirka fina, bolj je enostavna za uporabo in s tem povezani so tudi uspehi.
Tale peletirana slama to spet dokazuje.
Isto kot pri listju, ki je za zastirko veliko bolj primeren če je v scefranem al pa vsaj delno razkrojenem stanju._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/

[brbr]

Žlehtnba, zelo lepo si tole opazoval in predstavil. Hvala. Izgleda zelo elegantna rešitev.

Imam pa pomislek glede "ekološkosti". Če pustimo ob strani industrijski način pridelave pšenice, je ekološko vprašljiva še poraba energije za peletiranje slame.
Sama se trudim, da bi za vsa svoja početja (tudi vrtnarjenje) porabila kar se da malo energije, ker sem prepričana, da je to bistven pogoj za rešitev okoljskih težav._________________naredimo svet lepši

[laksikon]

ideja je super:), tudi jaz bi imel, lahko jo dobim zastonj pri znancih, vendar si ne upam dati na svoj vrt zaradi strupov (herbicidi, en kup fungicidov pa še insekticidi ), precej se škropijo žita. Pa zdaj je en kup modernih sistemikov, ki kar zlezejo v rastlino, uff me kar zmrazi, ko poslušam kolege, ko se pohvalijo z modernimi škropivi. Treba najti ekološkega pridelovalca.

[krt]

Pozdravljeni, v zvezi s pridobivanjem listja za zastirko se sprašujem, koliko je problematično dejstvo, da so med listjem tudi pasji iztrebki. Vidim namreč, da povsod, kjer so sprehajalci psov, je tu in tam tudi kakšen drek. Če ga vidiš, ga že daš stran, ampak ne najdeš vseh. Ali mislite, da bo listje s kakšnim takim dodatkom po cca dveh letih ali letu in pol, kolikor naj bi itak listje potrebovalo za razkroj, primerno za na zelenjavni vrt?

[muha]

Ne vem, ampak po navodilih naj pasjih in mačjih (in verjetno iztrebkov vseh drugih mesojedih živali) ne dajali na kompost. Povečana možnost prenosa črevesnih zajedalcev in zoonoz preko zemlje in zelenjave.