Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2019
- lpmami
- Prispevkov: 8383
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
Imam še eno rastlino paradižnika, popolnoma zdravo, s šestimi paradižniki, v niansah od povsem zelene (manjši na vrhu) do rahle zardelosti v spodnji etaži. Sam Bog ve, katera sorta je to
Med drugim sem spomladi sejala tudi tri semena malahitne škatlice. Dve sta lepo vzklili, sadiki sta lepo uspevali in sem ju presadila na vrt. Spomladansko vreme ju je čisto zatolklo, tako da sem komaj poskusila, kakšen je plod (mimogrede - tak, da ga bom še gojila). Tretje seme je kasneje pognalo nekaj zanikrnega, pa sem pač zalivala, enkrat presadila v malo večji lonček, nakar je sadikica dobila veselje do življenja pri meni na balkonu. Dobila je večji lonec in jeseni so se začeli pojavljati plodovi, se debeliti in počasi zoreti. Zdaj je na zaprtem balkonu. En plod zorim v kuhinji ob jabolkih, za ostale upam, da v tem prostoru pozorijo.
Seveda o izvoru te rastline nisem povsem prepričana.
Je pa vsaj malo tolažbe po letošnji klavrni paradižnikovi sezoni._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Med drugim sem spomladi sejala tudi tri semena malahitne škatlice. Dve sta lepo vzklili, sadiki sta lepo uspevali in sem ju presadila na vrt. Spomladansko vreme ju je čisto zatolklo, tako da sem komaj poskusila, kakšen je plod (mimogrede - tak, da ga bom še gojila). Tretje seme je kasneje pognalo nekaj zanikrnega, pa sem pač zalivala, enkrat presadila v malo večji lonček, nakar je sadikica dobila veselje do življenja pri meni na balkonu. Dobila je večji lonec in jeseni so se začeli pojavljati plodovi, se debeliti in počasi zoreti. Zdaj je na zaprtem balkonu. En plod zorim v kuhinji ob jabolkih, za ostale upam, da v tem prostoru pozorijo.
Seveda o izvoru te rastline nisem povsem prepričana.
Je pa vsaj malo tolažbe po letošnji klavrni paradižnikovi sezoni._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Sonček sije, paradižnik zori; ga je slučajno kdo prekmalu pobral?
Po nekaj plodov je še na več kot polovici grmov.
Še najbolj priden je Flaschentomaten, kar po celi brajdi so razmetani plodovi.
večni optimist, računam tudi na tele mladičke
Tudi Ananas Bleue je priden vsako leto do konca, samo letos se zelo rad osiplje. Mogoče mu manjka vode ....
_________________mfranc
Po nekaj plodov je še na več kot polovici grmov.
Še najbolj priden je Flaschentomaten, kar po celi brajdi so razmetani plodovi.
večni optimist, računam tudi na tele mladičke
Tudi Ananas Bleue je priden vsako leto do konca, samo letos se zelo rad osiplje. Mogoče mu manjka vode ....
_________________mfranc
- lpmami
- Prispevkov: 8383
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
Citiram: |
mfranc lpmami, če boš tega na balkonu malo pogrela čez zimo, bo še kar delal, in delal. Saj veš da je paradižnik trajnica ... |
P.S. Poleg vse krame, ki nujno spada na balkon, že leta ..._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Evo, Bicikl, paradajz ti je vrgel rokavico , se ga boš lotil? Kolikor vem, bi ga lahko pedenal v službi .
Lpmami, potrudi se, obljubljajo relativno milo zimo, jo je potrebno izkoristiti.
Sam sem na zaprto teraso zvlekel skoraj vse lončne čilije in veselo rastejo in zorijo. Danes sem moral celo odpirat teraso, ker je temperatura znorela preko 30 °C. Osem loncev je še, enega sem obral, jutri verjetno še en jalapeno. Mi odgovarja, da se jih počasi rešim, nekaj pa jih šele cveti ....
Prostor sedaj ni problem, ampak kakšne nizke temperature (pod 5 °C) bojo smrt za mojo denarnico ._________________mfranc
Lpmami, potrudi se, obljubljajo relativno milo zimo, jo je potrebno izkoristiti.
Sam sem na zaprto teraso zvlekel skoraj vse lončne čilije in veselo rastejo in zorijo. Danes sem moral celo odpirat teraso, ker je temperatura znorela preko 30 °C. Osem loncev je še, enega sem obral, jutri verjetno še en jalapeno. Mi odgovarja, da se jih počasi rešim, nekaj pa jih šele cveti ....
Prostor sedaj ni problem, ampak kakšne nizke temperature (pod 5 °C) bojo smrt za mojo denarnico ._________________mfranc
mfranc: Čestitke! Prejšnja leta si nas navduševal z zgodnjo, letos pa s pozno bero. In to v ljubljanski megli! Čeprav imam občutek, da je to jesen nekaj manj pogosta. In pa temperaturature tačas tudi niso naklonejne plesni. Imaš res rok'co za te zadeve.
Bi lahko pozna setev prispevala svoje? Da so bile sadike ob najhujši nevarnosti obolenj še dovolj mlade in odporne? Medtem, ko so naše, sredi največje rodnosti, podlegle? Morda bi bilo smiselno vsako leto nekaj sadik sejati kasneje? Morda kar direktno na vrt? Ampak meni je v preteklih letih plesen pridno pobirala tudi samosevce brez strehe.
Bi lahko pozna setev prispevala svoje? Da so bile sadike ob najhujši nevarnosti obolenj še dovolj mlade in odporne? Medtem, ko so naše, sredi največje rodnosti, podlegle? Morda bi bilo smiselno vsako leto nekaj sadik sejati kasneje? Morda kar direktno na vrt? Ampak meni je v preteklih letih plesen pridno pobirala tudi samosevce brez strehe.
Muha, pozna setev ima sigurno vpliv na zdravje sadik, mlade so bistveno bolj odporne na plesen in dovzetne za zaščito pred boleznimi z raznimi biološkimi, naravnimi "zdravili".
Pri meni bi težko govoril o mladih sadikah. Vse te dni prikazane, vključno z Cow`s Tit so že dolgo speljane v vodoravni razvod (brajdo ), ker v višino ni šlo več zaradi strehe. So pa v povprečju že precej izmučene od plesni, in včerajšnji topel in vlažen dan pa je bil idealen za razvoj plesni. Videno danes zjutraj , izgleda da se bo ta danes ponovilo .
Lahko pa po nekaj letih uporabe strehe nad paradižniki že potrdim znano resnico; brez strehe v naši klimi ne gre! Čista ruska ruleta!
Z našo klimo mislim na širše območje ljubljanske kotline, pa gorenjsko in še kje.
Zadnja tri leta sem bil zaskrbljen, in še vedno sem , ko začnejo grmi nekje septembra že kazati znake plesnivosti. Če ne bi bili pod streho, bi to pomenilo konec. In vsako leto me srbi, da bi grme škropil s kakšnim fungicidom. Najmanj zadnja tri leta nisem in opažam, kako se bolezen zelo počasi širi, enostavno nima pogojev, da bi se hitro razširila. Seveda je odvisno tudi od odpornosti sort, letos so mi dve sorti na hitro (v septembru) zboleli do te mere, da sem jih oktobra vrgel ven. Ena sicer na obrobju strehe, kjer je več možnosti za močo, druga pa skoraj v sredini.
Je pa še par posegov, da se paradižnik dobro počuti ...._________________mfranc
Pri meni bi težko govoril o mladih sadikah. Vse te dni prikazane, vključno z Cow`s Tit so že dolgo speljane v vodoravni razvod (brajdo ), ker v višino ni šlo več zaradi strehe. So pa v povprečju že precej izmučene od plesni, in včerajšnji topel in vlažen dan pa je bil idealen za razvoj plesni. Videno danes zjutraj , izgleda da se bo ta danes ponovilo .
Lahko pa po nekaj letih uporabe strehe nad paradižniki že potrdim znano resnico; brez strehe v naši klimi ne gre! Čista ruska ruleta!
Z našo klimo mislim na širše območje ljubljanske kotline, pa gorenjsko in še kje.
Zadnja tri leta sem bil zaskrbljen, in še vedno sem , ko začnejo grmi nekje septembra že kazati znake plesnivosti. Če ne bi bili pod streho, bi to pomenilo konec. In vsako leto me srbi, da bi grme škropil s kakšnim fungicidom. Najmanj zadnja tri leta nisem in opažam, kako se bolezen zelo počasi širi, enostavno nima pogojev, da bi se hitro razširila. Seveda je odvisno tudi od odpornosti sort, letos so mi dve sorti na hitro (v septembru) zboleli do te mere, da sem jih oktobra vrgel ven. Ena sicer na obrobju strehe, kjer je več možnosti za močo, druga pa skoraj v sredini.
Je pa še par posegov, da se paradižnik dobro počuti ...._________________mfranc
Med drugim zelo pazim, da grmi niso prekošati, zaradi zračenja. Hja, še vedno me unese in včasih me prime panika, ko zagledam kakšno šavje, notri, ob steblu pa vlago in porumenele liste. Kandidate za obolelost.
Redčiti začnem že zgodaj, ne čakam da bi odstranjeval bolano listje. Sploh listne vejice pri tleh brez pardona počistim še ko so listi čisto zdravi, da jih pri zalivanju ne močim in da imam kontrolo kaj se pri tleh dogaja.
Pred leti, na FFS izpitu, je predavatelj svetoval, da se preventiva proti krompirjevi plesni na paradižniku začne takoj, ko gredo sadike na grede. In to s kar najbolj (po mnenju mnogih) učinkovitim sistemikom Ridomil Gold. Pred leti sem našel študijo s podrobnimi rezultati (procentualno) pred katerimi boleznimi vse ščiti plodovke, zraven pa še "pohvalo" da je še vedno učinkovit po vseh letih uporabe. Mnogim sistemičnim fungicidom učinkovitost upade do te mere da jih pregrupirajo v "samo" kontaktne fungicide.
Te podatke sem začel upoštevati šele pred nekaj leti, prej sem sadike tretiral samo z bakrenimi sredstvi. Velika prednost tega sistemika je, da v štartu sadikam zagotovi dobre pogoje za rast, saj razkuži tudi okolico. Letos sem imel težave in zamudil to škropljenje. Verjetna posledica, takoj spomladi sem se imel na sadikah zgodnjo plesen/Early blight. Na vrtnih sadikah ni naredila kakšne opazne škode, na balkončkarjih v loncih pa je bila prav zoprna; čeprav sem bil s pridelkom relativno zadovoljen.
Malo mimo dogme o zaščiti proti krompirjevi plesni, ko naj bi se tretiralo celo sezono, vidim, da v pogojih s sadikami pod streho čisto zadošča to prvo tretiranje._________________mfranc
Redčiti začnem že zgodaj, ne čakam da bi odstranjeval bolano listje. Sploh listne vejice pri tleh brez pardona počistim še ko so listi čisto zdravi, da jih pri zalivanju ne močim in da imam kontrolo kaj se pri tleh dogaja.
Pred leti, na FFS izpitu, je predavatelj svetoval, da se preventiva proti krompirjevi plesni na paradižniku začne takoj, ko gredo sadike na grede. In to s kar najbolj (po mnenju mnogih) učinkovitim sistemikom Ridomil Gold. Pred leti sem našel študijo s podrobnimi rezultati (procentualno) pred katerimi boleznimi vse ščiti plodovke, zraven pa še "pohvalo" da je še vedno učinkovit po vseh letih uporabe. Mnogim sistemičnim fungicidom učinkovitost upade do te mere da jih pregrupirajo v "samo" kontaktne fungicide.
Te podatke sem začel upoštevati šele pred nekaj leti, prej sem sadike tretiral samo z bakrenimi sredstvi. Velika prednost tega sistemika je, da v štartu sadikam zagotovi dobre pogoje za rast, saj razkuži tudi okolico. Letos sem imel težave in zamudil to škropljenje. Verjetna posledica, takoj spomladi sem se imel na sadikah zgodnjo plesen/Early blight. Na vrtnih sadikah ni naredila kakšne opazne škode, na balkončkarjih v loncih pa je bila prav zoprna; čeprav sem bil s pridelkom relativno zadovoljen.
Malo mimo dogme o zaščiti proti krompirjevi plesni, ko naj bi se tretiralo celo sezono, vidim, da v pogojih s sadikami pod streho čisto zadošča to prvo tretiranje._________________mfranc