Žlethnoba, super si tole postoril!
Jaz sem kompost iz lani jeseni narejenega kompostnega kupa potrosila po vrtu 22.11.
Šele včeraj (tako pozno ga nisem pripravlia še nikoli, a prej nisem imela biodinamičnih kompostnih preparatov, potem je bilo pa precej premraz) pa sem končno zložila čez letošnjo sezono nabran material v nov kompostni kup, ki bo zorel do prihodnje jeseni._________________naredimo svet lepši
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kompostiranje
Žlehtnoba, zadel si razmerje, pomagala pa sta ti tudi vreme in živalski svet. 
Če so pozimi temperature dokaj visoke (kot sedaj) in tudi dovolj vlage, (s čimer očitno ni težav) mikroorganizmi ostanejo aktivni.
Naših 7 letošnjih kupov je tudi raztresenih. Ne ubadam se s presejavanjem, ker se večji kosi čez zimo razgradijo. Če kaj ostane, spomladi pograbim in vržem nazaj na kompostni kup.
Če so pozimi temperature dokaj visoke (kot sedaj) in tudi dovolj vlage, (s čimer očitno ni težav) mikroorganizmi ostanejo aktivni.
Naših 7 letošnjih kupov je tudi raztresenih. Ne ubadam se s presejavanjem, ker se večji kosi čez zimo razgradijo. Če kaj ostane, spomladi pograbim in vržem nazaj na kompostni kup.
| muha je napisal/a: | ||
Tudi jaz že nekaj let ne več. Presejem le manjši del, ki je namenjen lončnicam. |
Jaz sem presajal iz bolj praktičnega razloga. Lažje sem kasneje vse skupaj razgrnil po gredah (vem, šlo bi tudi s kasnejšim zbijanjem grud z motiko npr.). Kakorkoli že, glavno, da nam uspeva
_________________go with your instinct to live as you want-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Mravlje privlači raztresen sladkor, zato je sladkor bolje dodati v tekoči obliki, raztopljenega v vodi. Kompostu koristi v prvi stopnji razgradnje, v prvih dneh, ko mezofilne bakterije razkrajajo enostavne sladkorje. Enostaven recept za kompostni aktivator je 5l vode, ena piksna piva in ena steklenica katerekoli sladke pijače z mehurčki. Lahko raztopimo tudi kvas in sladkor v katerikoli obliki. Nekateri dodajo še hišni amoniak, ki se dobi v hišnih čistilih in na pumpah (AdBlue). Kdor ne mara komplikacij in kemikalij in ni plašne narave , lahko doda kar svoj urin. Urea se ravno tako razgradi v amoniak.
Ob večji količini sladkorja ne priporočam zadrževanja v bližini kompostnika.
Ko sem zmetala na kompost ostanke od stiskanja jabolčnika, je bilo kaka dva tedna tam najmanj 5 promilov v zraku.
Ob večji količini sladkorja ne priporočam zadrževanja v bližini kompostnika.
Ko sem zmetala na kompost ostanke od stiskanja jabolčnika, je bilo kaka dva tedna tam najmanj 5 promilov v zraku.
V vseh spletnih nasvetih o kompostiranju piše, da maščobe niso primerne za v kompost.
Kaj bi se zgodilo, če bi maščobo, ki ostane od pečenke(svinska maščoba), zlil na kompost namesto v biološke odpadke?
Skopljem luknjo v sredino komposta, na rahlo segrejem maščobo, da se spet utekočini, zlijem v sredino in nazaj zagrnem.
Kaj bi se zgodilo, če bi maščobo, ki ostane od pečenke(svinska maščoba), zlil na kompost namesto v biološke odpadke?
Skopljem luknjo v sredino komposta, na rahlo segrejem maščobo, da se spet utekočini, zlijem v sredino in nazaj zagrnem.
Bistveno preveč se komplicira pri kompostiranju, ne tega, ne onega...zzz.
Predlani je brat, ki je lovec, prinesel več hlebcev strjene maščobe (okrog 3-4 kg) za gozdne živali, ki se je pokvarila in so pristali na kompostnem kupu. Niti se nisem kaj posebej trudila odkopati in zakopati nazaj cel kup, samo zagrnila sem jih. Nekaj časa sem jih še videvala proti vrhu, spomladi, ko sem kup razkopala pa ni bilo več sledu. Ne vem, ali so se stopili ali jih je kaj ali kdo pojedel. V glavnem, šli so adijo. Mislim, da si ni treba delati dodatnega dela s segrevanjem maščobe.
Drug primer so bili ostanki klanja 16 kokoši, s perjem, kostmi, kožo, drobovino vred. V kompost sem jih zakopala v dveh rundah. Prva runda je bila ravno takrat, ko sem imela še aktiven oziroma vroč kup (kakšnih 40-50°C). Dodatek živalske energije je temperaturo znova pognal proti 70°C. Druga runda ostankov pa je šla v že precej predelan in hladen kompost, zato je povzročala več težav in se je razkrajala bistveno dalj časa. Razkroj, posebej v prvem primeru, je spremljal močen vonj po kuhanih kurah (kakopak... ). Vonj je seveda tudi privabil živali - lisice, pse, mačke in še koga - ki so začeli razkopavati kup. To sem rešila tako, da sem na kompostnik poveznila težko vezano desko in potem je bil mir. V predelanem kompostu je ostala kakšna koščica, sicer pa je šel direktno na mojo visoko gredo, kjer so rastline izjemno uspevale.
Kompostiranje teh vrst odpadkov priporočam tistemu, ki ima že nekaj izkušenj. Maščobo, mleko, sir, meso, kosti je potrebno zakopati globlje v kompost, ker jih predelujejo anaerobne bakterije, ki ne potrebujejo kisika, zraven pa se sprošča tudi precej neprijeten vonj. V primeru, da imate večjo količino, je potrebno v luknjo oziroma okrog novih odpadkov dodati suh material - listje, žagovino, papir, karton, ker je sicer koncentracija snovi, bogatih z dušikom, prevelika.
V našem zaboju biološko-a-ne-spada-na-kompost so: večje goveje kosti (potem, ko jih obgloda pes), pasji in mačji iztrebki, vse povezano z orehom, ostanki teloha, porezana živa meja in ostanki ciprese. Včasih tudi gnilo sadje, čeprav se potrudim, da gre čimprej z vrta. Zanimivo je, da tudi tu počasi nastaja kompost. V dveh letih se je nabralo za približno 100 l teh odpadkov. Včasih pa je letelo vse na isti kup in nato v gozd.
Predlani je brat, ki je lovec, prinesel več hlebcev strjene maščobe (okrog 3-4 kg) za gozdne živali, ki se je pokvarila in so pristali na kompostnem kupu. Niti se nisem kaj posebej trudila odkopati in zakopati nazaj cel kup, samo zagrnila sem jih. Nekaj časa sem jih še videvala proti vrhu, spomladi, ko sem kup razkopala pa ni bilo več sledu. Ne vem, ali so se stopili ali jih je kaj ali kdo pojedel. V glavnem, šli so adijo. Mislim, da si ni treba delati dodatnega dela s segrevanjem maščobe.
Drug primer so bili ostanki klanja 16 kokoši, s perjem, kostmi, kožo, drobovino vred. V kompost sem jih zakopala v dveh rundah. Prva runda je bila ravno takrat, ko sem imela še aktiven oziroma vroč kup (kakšnih 40-50°C). Dodatek živalske energije je temperaturo znova pognal proti 70°C. Druga runda ostankov pa je šla v že precej predelan in hladen kompost, zato je povzročala več težav in se je razkrajala bistveno dalj časa. Razkroj, posebej v prvem primeru, je spremljal močen vonj po kuhanih kurah (kakopak...
). Vonj je seveda tudi privabil živali - lisice, pse, mačke in še koga - ki so začeli razkopavati kup. To sem rešila tako, da sem na kompostnik poveznila težko vezano desko in potem je bil mir. V predelanem kompostu je ostala kakšna koščica, sicer pa je šel direktno na mojo visoko gredo, kjer so rastline izjemno uspevale. Kompostiranje teh vrst odpadkov priporočam tistemu, ki ima že nekaj izkušenj. Maščobo, mleko, sir, meso, kosti je potrebno zakopati globlje v kompost, ker jih predelujejo anaerobne bakterije, ki ne potrebujejo kisika, zraven pa se sprošča tudi precej neprijeten vonj. V primeru, da imate večjo količino, je potrebno v luknjo oziroma okrog novih odpadkov dodati suh material - listje, žagovino, papir, karton, ker je sicer koncentracija snovi, bogatih z dušikom, prevelika.
V našem zaboju biološko-a-ne-spada-na-kompost so: večje goveje kosti (potem, ko jih obgloda pes), pasji in mačji iztrebki, vse povezano z orehom, ostanki teloha, porezana živa meja in ostanki ciprese. Včasih tudi gnilo sadje, čeprav se potrudim, da gre čimprej z vrta. Zanimivo je, da tudi tu počasi nastaja kompost. V dveh letih se je nabralo za približno 100 l teh odpadkov. Včasih pa je letelo vse na isti kup in nato v gozd.