Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zasaditev novega sadovnjaka
Pozdravljeni!
V vipavski dolini imam parcelo kjer so prej rastla drevesa jelše, parcela je obdana z odtočnimi jarki, zemlja je nekoliko težja kot drugje. No te jelše smo zdaj posekali za drva in odprla se je lepa parcela na dokaj sončni legi, na eni strani je travnik na drugi strani pa gozd. Po parceli so že bili dokaj lepo razporejeni divjaki češnje, zato sem jih cepil in usepešno so se prijeli, kakšnih 8 dreves. Plan je sedaj posaditi še nekaj hrušk in jabolk! Parcelo bi dal prekopat s kopačem in malo poglobiti odtočne jarke! Nekje sem bral da hruške in jabolke lažje prenašajp bol vlažna tla kot koščičarji.
Nagibam se predvsem k sortam ki so odporne ali pa delno odporne saj škropil nebi rad, rad bi pa plodove teh dreves uporabljal za žganjekuho ali predelavo sok itd. Tako da se pri hruškah odločam za sorto harrow sweet, conference in pa nekaj pituralk. Pri jablanah pa sem gledal za sorto goriška sevka in pa topaz. Ta drevesa bi rad imel na podlagi sejanca.
Prosim vas za mnenje predvsem tiste ki imate izkušnje z "odprnejšimi" sortami so to primerne sorte za te vrste tal? za žganjekuho? in ali je sploh smiselno to saditi na malo bol vlažna tla?
V vipavski dolini imam parcelo kjer so prej rastla drevesa jelše, parcela je obdana z odtočnimi jarki, zemlja je nekoliko težja kot drugje. No te jelše smo zdaj posekali za drva in odprla se je lepa parcela na dokaj sončni legi, na eni strani je travnik na drugi strani pa gozd. Po parceli so že bili dokaj lepo razporejeni divjaki češnje, zato sem jih cepil in usepešno so se prijeli, kakšnih 8 dreves. Plan je sedaj posaditi še nekaj hrušk in jabolk! Parcelo bi dal prekopat s kopačem in malo poglobiti odtočne jarke! Nekje sem bral da hruške in jabolke lažje prenašajp bol vlažna tla kot koščičarji.
Nagibam se predvsem k sortam ki so odporne ali pa delno odporne saj škropil nebi rad, rad bi pa plodove teh dreves uporabljal za žganjekuho ali predelavo sok itd. Tako da se pri hruškah odločam za sorto harrow sweet, conference in pa nekaj pituralk. Pri jablanah pa sem gledal za sorto goriška sevka in pa topaz. Ta drevesa bi rad imel na podlagi sejanca.
Prosim vas za mnenje predvsem tiste ki imate izkušnje z "odprnejšimi" sortami so to primerne sorte za te vrste tal? za žganjekuho? in ali je sploh smiselno to saditi na malo bol vlažna tla?
Če ti češnje prostovoljno lepo rastejo, kaže, da stanje ni tako grozno in bi lahko jablane tudi šle. Še zlasti, če imaš možnost dobro vzdrževati jarke.
Sicer ja, za bolj vlažno lego hruške, pa tudi kutine - oboje zanimivo za žganje. In murva.
Zelo odporna in rodna sorta jablane: Enterprise. Žal plodovi niso neka inspiracija, pač jabolka kot jabolka. Listi so pa tako rekoč plastični.
M111 naj bi bila fajn podlaga za stalno vlažna tla.
Sicer ja, za bolj vlažno lego hruške, pa tudi kutine - oboje zanimivo za žganje. In murva.
Zelo odporna in rodna sorta jablane: Enterprise. Žal plodovi niso neka inspiracija, pač jabolka kot jabolka. Listi so pa tako rekoč plastični.
M111 naj bi bila fajn podlaga za stalno vlažna tla.
Živa, cepiče sem nabral nekje u januarju jih povoskal in spravil v vlažno mivko za hišo kjer je cel dan senca, nato sem cepil v casu cvetenja divjakov, ker takrat naj bi vlekli največ soka. divjaki so bili debeli od 5-10cm, in 4- 5m visoka drevesa, jaz sem jih odžagal na cca 1,5 m višine in cepil za lub 3-4 cepiče na drevo. Moram reči da so se na ta način prijeli skoraj vsi cepiči 😉
Če rastejo češnje, potem ni problema z nobenim sadjem glede vlage, ker češnje ne marajo "mokrih nog" torej ne rastejo tam, kjer se zadržuje vlaga.
Jaz bi posadil tudi slive. Za žganje predvsem sorto Stenley ker dobro obrodi in ima veliko sladkorja. Za marmelado in svežo porabo pa tudi čačansko lepotico.
Hruške so dobra izbira za žganje (mnogo bolj kot jabolka, ki imajo manj sladkorja in posledično manj alkohola) Priporočam viljamovko, ker se lahko obira še malce manj zrela in potem dozori.
Pri jablanah bi jaz izbral kakšne sladke, odporne in rodne sorte. Če tam dobro dela goriška sevka, potem OK. Pri meni se ni izkazala z okusom in sladkorjem (Kamnik) in je zato šla ven.
Odlično žganje dajejo češnje, saj imajo cca 14% sladkorja torej nekako toliko kot hruške, vendar je vprašljiva rentabilnost zaradi ročenega obiranja._________________lp
Jaz bi posadil tudi slive. Za žganje predvsem sorto Stenley ker dobro obrodi in ima veliko sladkorja. Za marmelado in svežo porabo pa tudi čačansko lepotico.
Hruške so dobra izbira za žganje (mnogo bolj kot jabolka, ki imajo manj sladkorja in posledično manj alkohola) Priporočam viljamovko, ker se lahko obira še malce manj zrela in potem dozori.
Pri jablanah bi jaz izbral kakšne sladke, odporne in rodne sorte. Če tam dobro dela goriška sevka, potem OK. Pri meni se ni izkazala z okusom in sladkorjem (Kamnik) in je zato šla ven.
Odlično žganje dajejo češnje, saj imajo cca 14% sladkorja torej nekako toliko kot hruške, vendar je vprašljiva rentabilnost zaradi ročenega obiranja._________________lp