Mravlje se hranijo z izločki uši, obenem jih branijo pred predatorj( pikapolonce, tenčičarice,..i). Uši se navadno pojavijo na enem poganjku,potem jih mravlje raznesejo po celem drevesu, nekako jih gojijo. Uši preživijo tudi brez mravelj.
Trak preprečuje dostop mravljam, da bi te raznašale uši, napadenost drevesa bo precej manjša. ( moja izkušnja ).
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Uši na sadnem drevju
Opazil sem, da so se mravlje letos že prebudile in že lezejo iz tal gor po deblih dreves.
Zato bom v kratkem ovil vsa debla in oporne kole z lepljivim trakom.
Do letos sem to naredil vedno prepozno, šele maja, junija, ko so bile cele avtoceste mravelj po deblih. Tudi takrat je sicer imelo učinek, predvsem ta, da so lahko plenilci - pikapolonice,... v večjem miru pred mravljami ustvarile svoj naraščaj in se lotile uši.
https://www.youtube.com/watch?v=S8RTdznEFio
Zato bom v kratkem ovil vsa debla in oporne kole z lepljivim trakom.
Do letos sem to naredil vedno prepozno, šele maja, junija, ko so bile cele avtoceste mravelj po deblih. Tudi takrat je sicer imelo učinek, predvsem ta, da so lahko plenilci - pikapolonice,... v večjem miru pred mravljami ustvarile svoj naraščaj in se lotile uši.
https://www.youtube.com/watch?v=S8RTdznEFio
Tudi letos sem že zelo zgodaj spomladi, še preden so mravlje začele plezati na drevesa, debla mladih sadnih dreves (in oporne palice) ovil z obojestranskim lepljivim trakom za zaščito dreves (Terminator, Biotip ipd.).
Uši so sicer že zelo zgodaj, kot vsako pomlad, začele piti sokove. Tudi trenutno jih je, predvsem na slivah, našiju in češnjah še precej, vendar se že vidi tudi, da plenilci (pikapolonice, tenčičarice, trepetavke - njihove ličinke) zelo uspešno zmanjšujejo populacijo uši, in to na vseh sadnih vrstah.
Na nekaterih drevesih jih je že toliko (ličink pikapolonic), da jim je uši zmanjkalo in hočejo dol z drevesa. Počasi bom zato lepljive trakove na takih drevesih odstranil.
Se mi zdi, da se s pomočjo teh lepljivih trakov zelo uspešno prepreči, da bi mravlje nagajale plenilcem, in se tako najmanj za kakšen mesec skrajša čas trajanja napada uši.
Uši so sicer že zelo zgodaj, kot vsako pomlad, začele piti sokove. Tudi trenutno jih je, predvsem na slivah, našiju in češnjah še precej, vendar se že vidi tudi, da plenilci (pikapolonice, tenčičarice, trepetavke - njihove ličinke) zelo uspešno zmanjšujejo populacijo uši, in to na vseh sadnih vrstah.
Na nekaterih drevesih jih je že toliko (ličink pikapolonic), da jim je uši zmanjkalo in hočejo dol z drevesa. Počasi bom zato lepljive trakove na takih drevesih odstranil.
Se mi zdi, da se s pomočjo teh lepljivih trakov zelo uspešno prepreči, da bi mravlje nagajale plenilcem, in se tako najmanj za kakšen mesec skrajša čas trajanja napada uši.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Jaz tudi letos na hruškah, jablanah in slivah skorajda nimam uši ( in mravelj ).
Mi je uspelo dovolj zgodaj oblepiti drevesa s temi trakovi, že tam sredi aprila.
Pa letos je lažje, ker skoraj več nimam opoprnih količkov in vrvic za privezovanje vej navzdol,
po katerih mravlje tudi zlahka prilezejo gor.
Je pa treba kar na široko oblepiti, vsaj kakšne 3 kroge ( 15 cm ).
Pa občasno potem še s kovinsko palčko postrgam stran nalepljene žuželke in smeti.
Zaenkrat še dobro drži in preprečuje mravljam pot gor.
Imam pa grozljivo ušive maline in rdeči ribez. Tam se pač ne da lepit trakov ...
Mimogrede, ko so pa debla dreves enkrat starejša in imajo že malo bolj hrapavo, napokano skorjo
in lepilni trak sam več ne bi zadržal mravelj, saj bi zlezle pod njim po razpokah, pa je rešitev naslednja:
s cepilno smolo najprej "zakitaš" - zgladiš del debla in potem tam nalepiš trak.
Mi je uspelo dovolj zgodaj oblepiti drevesa s temi trakovi, že tam sredi aprila.
Pa letos je lažje, ker skoraj več nimam opoprnih količkov in vrvic za privezovanje vej navzdol,
po katerih mravlje tudi zlahka prilezejo gor.
Je pa treba kar na široko oblepiti, vsaj kakšne 3 kroge ( 15 cm ).
Pa občasno potem še s kovinsko palčko postrgam stran nalepljene žuželke in smeti.
Zaenkrat še dobro drži in preprečuje mravljam pot gor.
Imam pa grozljivo ušive maline in rdeči ribez. Tam se pač ne da lepit trakov ...
Mimogrede, ko so pa debla dreves enkrat starejša in imajo že malo bolj hrapavo, napokano skorjo
in lepilni trak sam več ne bi zadržal mravelj, saj bi zlezle pod njim po razpokah, pa je rešitev naslednja:
s cepilno smolo najprej "zakitaš" - zgladiš del debla in potem tam nalepiš trak.