Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Motovilec - Valerianella locusta
Moja strategija sejanja motovilca je taka: sejem ga med/pod visoke rastline (paradižnik, paprika, listnati ohrovt,...), važno je le, da rastline ne rastejo pregosto in samo senčijo zemljo. Motovilec posujem po površini, močno zalijem, da se sprime s podlago in narahlo prekrijem z zastirko (travni odkos, slama od motovilcqa, ki sem ga semnenila, odrezan slak,...). Važno je, da je zastirka sestavljena iz tenkih ostankov rastlin. Mislim, da listje ni najbolj primerno, ker se klijoče rastlinice ne morejo prebiti skozi. Tako posejan motovilec po potrebi občasno zalijem. Sejem lansko seme. Posejala sem v začetku avgist. Zdaj kuka na plano - je rabil kar nekaj časa...
V cvetličnem koritu sem letos semenila en avstrijski motovilec. Po spravilu semena sem videla, da se ga je kar nekaj usulo v korito. Tega sem samo malo razporediola po površini, potlačila in zalila rekoč, bo že vzkli, ko bo hotel. Zelo kmalu je v koritu vse ozelenelo . To zelenje pa postavlja teorijo o starem semenu na laž.
_________________naredimo svet lepši
V cvetličnem koritu sem letos semenila en avstrijski motovilec. Po spravilu semena sem videla, da se ga je kar nekaj usulo v korito. Tega sem samo malo razporediola po površini, potlačila in zalila rekoč, bo že vzkli, ko bo hotel. Zelo kmalu je v koritu vse ozelenelo . To zelenje pa postavlja teorijo o starem semenu na laž.
_________________naredimo svet lepši
brbr: moje izkušnje potrjujejo, da si izbrala najboljši možni način sejanja motovilca. Kar zadeva klitje svežega semena sem dobila občutek, da tisto, ki takoj pade na zemljo, lepo vzklije. Tisto, ki ga posušimo za naprej, se pa izgleda nekako osuši ali ovojnica otrdi in rabi čas oz. stratifikacijo. (Le moja laična razlaga, koliko drži, ne vem)
Današnja kontrola pri meni:
- setev 4. 8., na gredo od česna, na kateri je ostalo še nekaj kupljene zastirke iz miskanta, domače seme, gredica pokrita s kopreno. Danes sem opazila prve rastlinice, vse tik ob pohodni deski, kjer je več vlage. Domneva: skozi kopreno zalivanje zemlje ni zmočilo dovolj globoko. Žal tistega vrta ne zalivam sama. Danes sem odgrnila kopreno in vse dodobra zalila.
- setev pred kakšnimi 15 dnevi: na gredo od solate. Žličar, kupljeno seme. Gredo sem pred sejanjem dodobra namočila, posejala, čez narahlo potresla palmino zemljo, vse narahlo potlačila in še enkrat zalila. Pokrito je s protitočno mrežo preko lokov. Zalivanje enako, kot zgoraj. Danes že veselo klije. Istočasno ga je sejala soseda, v senco fižola preklarja, pokrila s kopreno. Prav tako pravkar vzklil.
- setev 17. avgusta pod paradižnike, na zastirko iz palmine zemlje, domače seme. Še čakam. Narahlo dnevno zalivam, da je površina vseskozi vlažna.
- danes zadnja runda, pod paradižnike na drugi gredi. Spet na zastirko iz palmine zemlje.
Po vsem tem bi za slabo klitje dolžila predvsem sušo. Saj padalo nekaj je, a v globino ni namočilo. Če je bilo poleg tega pokrito še s kopreno na lokih, veliko kapljic ob zalivanju enostavno zdrkne po površini. Opažam namreč, ne glede na vreme, da je zemlja pod lokom s kopreno dosti bolj suha, kot nepokrita. Tudi, če koprena leži direktno na zemlji, zadrži precej vlage, ki ob sončnih dnevih takoj izhlapi.
Današnja kontrola pri meni:
- setev 4. 8., na gredo od česna, na kateri je ostalo še nekaj kupljene zastirke iz miskanta, domače seme, gredica pokrita s kopreno. Danes sem opazila prve rastlinice, vse tik ob pohodni deski, kjer je več vlage. Domneva: skozi kopreno zalivanje zemlje ni zmočilo dovolj globoko. Žal tistega vrta ne zalivam sama. Danes sem odgrnila kopreno in vse dodobra zalila.
- setev pred kakšnimi 15 dnevi: na gredo od solate. Žličar, kupljeno seme. Gredo sem pred sejanjem dodobra namočila, posejala, čez narahlo potresla palmino zemljo, vse narahlo potlačila in še enkrat zalila. Pokrito je s protitočno mrežo preko lokov. Zalivanje enako, kot zgoraj. Danes že veselo klije. Istočasno ga je sejala soseda, v senco fižola preklarja, pokrila s kopreno. Prav tako pravkar vzklil.
- setev 17. avgusta pod paradižnike, na zastirko iz palmine zemlje, domače seme. Še čakam. Narahlo dnevno zalivam, da je površina vseskozi vlažna.
- danes zadnja runda, pod paradižnike na drugi gredi. Spet na zastirko iz palmine zemlje.
Po vsem tem bi za slabo klitje dolžila predvsem sušo. Saj padalo nekaj je, a v globino ni namočilo. Če je bilo poleg tega pokrito še s kopreno na lokih, veliko kapljic ob zalivanju enostavno zdrkne po površini. Opažam namreč, ne glede na vreme, da je zemlja pod lokom s kopreno dosti bolj suha, kot nepokrita. Tudi, če koprena leži direktno na zemlji, zadrži precej vlage, ki ob sončnih dnevih takoj izhlapi.
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Počasi je vzklil ves motovilec. Tisti iz prve setve najkasneje. Domnevam, da je bila krivec le avgustovsko-septembrska suša. Tam, kjer je sprva vzklil zelo redko, opažam sedaj vse polno malih novih sejančkov.
Onega iz druge in tretje setve pa že jemo. Posebej žličar me je letos presenetil. En mesec po setvi je bil že take velikosti, da bi ga lahko pobirala.
Onega iz druge in tretje setve pa že jemo. Posebej žličar me je letos presenetil. En mesec po setvi je bil že take velikosti, da bi ga lahko pobirala.
Pri meni je motovilec, po hitrem vzniku, malo zaostal v rasti. Zdaj ga je sicer polno vsepovsod, a jemo ga še ne. No, če bi se potrudila, bi mogoče lahko nabrala za eno skledo, a ga hranim za kasneje. Zdaj moramo pojesti sndivijo, ki je začela gniti. Med njo mešam regrat, ki ima v tem času prav sočne liste._________________naredimo svet lepši