Hvala Tinko.
Skoraj da bi se kar steboj dogovoril glede sadik ampak si precej daleč.
Vidim da poznaš moje griče in klance kar dobro.
Bom probal kje poiskat par kostanjev ,da bi jih kar na fixno lokacijo zasadil.Mislim magari divje pa potem cepit ,če mi nerata kako drugače.
Hvala za besede._________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pravi kostanj - Castanea sativa
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Nekaj sem našel ... tule :
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_gornik_janja.pdf
"2.2.1 Klimatske razmere in lege
Kostanj je vrsta, ki je ekološko zahtevnejša in dobro uspeva le v toplejšem podnebju z daljšo rastno dobo 6 - 7 mesecev. Ustrezajo mu območja z vlažno klimo (obilne padavine in visoka zračna vlaga), toplimi poletji, milo zimo, veliko svetlobe, kjer ni močnih vetrov, zgodnih in poznih pozeb, previsokih temperatur in dolgih sušnih obdobij. Uvrščamo ga med polsencozdržne drevesne vrste na toplih rastiščih. V krajih izven njegove naravne razprostranjenosti potrebuje za rast in razvoj več svetlobe (Kotar in Brus, 1999).
Kostanju najbolj ustreza mediteranska in zmerna kontinentalna klima s srednjo letno temperaturo 11 - 15 °C. V času dormance prenese tudi do -26 °C. Uspešno ga je mogoče gojiti do nadmorske višine 700 m. Višje plodovi ne dozorevajo, razen če ni v bližini večjega vodnega vira, ki pozitivno vpliva na temperaturna nihanja, povečuje zračno vlažnost in jakost osvetlitve (Solar, 2001a).
Za nizke temperature je občutljiv zlasti zgodaj spomladi, a ker cveti razmeroma pozno (junij - julij) ga le te ne prizadenejo. Težje prenaša hitre temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. V času cvetenja mu najbolj ustrezajo temperature med 15 in 18 °C (Sancin, 1988). Škodijo mu zimski mraz, če temperatura pade pod -20 °C in poletne suše.
Odporen je proti vetrovom in viharjem (Kotar in Brus, 1999). Najbolje uspeva na rahlo nagnjenih in dobro osvetljenih južnih legah, ki niso izpostavljene premočnim vetrovom (Solar, 2001a).
2.2.2 Talne razmere in vodni režim
Raste na globokih, strukturnih tleh, saj razvije globoke in obsežne korenine, zato potrebuje vsaj do 2 m globoka tla. Kostanj je kalcifobna rastlina in ne prenaša apna v tleh. Velika količina kalcijevega karbonata predstavlja limitni faktor za gojenje te sadne vrste. Najbolj mu ustrezajo kisla tla s pH reakcijo med 4,0 - 6,0 (Solar, 2001a). Za rast potrebuje zmerno sveža, globoka in zračna tla z visoko vsebnostjo kalija. Dobro uspeva na glinastih tleh s silikatno podlago (Kotar in Brus, 1999). Na apnenčastih tleh raste le, če so le-ta prekrita z debelo plastjo rdeče prsti (na Primorskem). Dobro uspeva na flišu. V gozdovih je kostanj v združbi z gradnom, z rdečim borom in smreko, manj z bukvijo. V grmovni plasti prevladuje borovnica, v pritlični pa mahovi (Mlakar, 1990). Gojenje kostanja je v gozdarskem smislu v Sloveniji najbolj uspelo v acidofilnih (kislih) bukovih gozdovih, še posebej v vlažnejših oblikah združb s sajenjem in panjevskim gojenjem (Gregorič in sod., 1975).
Kostanj je velik porabnik vode, ne prenaša pa visoke podtalnice ali prevlažnih tal, v katerih se vlaga neprestano zadržuje (Solar, 2001a). Za rast in optimalni razvoj potrebuje od 1000 do 1500 mm padavin letno."
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_gornik_janja.pdf
"2.2.1 Klimatske razmere in lege
Kostanj je vrsta, ki je ekološko zahtevnejša in dobro uspeva le v toplejšem podnebju z daljšo rastno dobo 6 - 7 mesecev. Ustrezajo mu območja z vlažno klimo (obilne padavine in visoka zračna vlaga), toplimi poletji, milo zimo, veliko svetlobe, kjer ni močnih vetrov, zgodnih in poznih pozeb, previsokih temperatur in dolgih sušnih obdobij. Uvrščamo ga med polsencozdržne drevesne vrste na toplih rastiščih. V krajih izven njegove naravne razprostranjenosti potrebuje za rast in razvoj več svetlobe (Kotar in Brus, 1999).
Kostanju najbolj ustreza mediteranska in zmerna kontinentalna klima s srednjo letno temperaturo 11 - 15 °C. V času dormance prenese tudi do -26 °C. Uspešno ga je mogoče gojiti do nadmorske višine 700 m. Višje plodovi ne dozorevajo, razen če ni v bližini večjega vodnega vira, ki pozitivno vpliva na temperaturna nihanja, povečuje zračno vlažnost in jakost osvetlitve (Solar, 2001a).
Za nizke temperature je občutljiv zlasti zgodaj spomladi, a ker cveti razmeroma pozno (junij - julij) ga le te ne prizadenejo. Težje prenaša hitre temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. V času cvetenja mu najbolj ustrezajo temperature med 15 in 18 °C (Sancin, 1988). Škodijo mu zimski mraz, če temperatura pade pod -20 °C in poletne suše.
Odporen je proti vetrovom in viharjem (Kotar in Brus, 1999). Najbolje uspeva na rahlo nagnjenih in dobro osvetljenih južnih legah, ki niso izpostavljene premočnim vetrovom (Solar, 2001a).
2.2.2 Talne razmere in vodni režim
Raste na globokih, strukturnih tleh, saj razvije globoke in obsežne korenine, zato potrebuje vsaj do 2 m globoka tla. Kostanj je kalcifobna rastlina in ne prenaša apna v tleh. Velika količina kalcijevega karbonata predstavlja limitni faktor za gojenje te sadne vrste. Najbolj mu ustrezajo kisla tla s pH reakcijo med 4,0 - 6,0 (Solar, 2001a). Za rast potrebuje zmerno sveža, globoka in zračna tla z visoko vsebnostjo kalija. Dobro uspeva na glinastih tleh s silikatno podlago (Kotar in Brus, 1999). Na apnenčastih tleh raste le, če so le-ta prekrita z debelo plastjo rdeče prsti (na Primorskem). Dobro uspeva na flišu. V gozdovih je kostanj v združbi z gradnom, z rdečim borom in smreko, manj z bukvijo. V grmovni plasti prevladuje borovnica, v pritlični pa mahovi (Mlakar, 1990). Gojenje kostanja je v gozdarskem smislu v Sloveniji najbolj uspelo v acidofilnih (kislih) bukovih gozdovih, še posebej v vlažnejših oblikah združb s sajenjem in panjevskim gojenjem (Gregorič in sod., 1975).
Kostanj je velik porabnik vode, ne prenaša pa visoke podtalnice ali prevlažnih tal, v katerih se vlaga neprestano zadržuje (Solar, 2001a). Za rast in optimalni razvoj potrebuje od 1000 do 1500 mm padavin letno."
Bravo Andrej in hvala.
Kot vidim večino naštetega imam,vlaga,zrak,sonce,megla ampak vidim pa da nemara apnenca.
A mislim da ga tudi imam.
Piše da če je prevleka zemlje potem bi pa šlo skozi.
Sodeč po zapisu sem sedaj še bolj prepričan da bo uspelo.
Bom kar nabavil sadike in zasadil tudi tako par kostanjev pa kar bo.
Pravijo da če vržeš kostanj v zemljo in od samega štarta zraste v taki zemlji ,da se potem tudi taki zemlji in podnebju prilagodi.
Enostavno kupiti 1kg kostanja in v zemljo.
🙂_________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
Kot vidim večino naštetega imam,vlaga,zrak,sonce,megla ampak vidim pa da nemara apnenca.
A mislim da ga tudi imam.
Piše da če je prevleka zemlje potem bi pa šlo skozi.
Sodeč po zapisu sem sedaj še bolj prepričan da bo uspelo.
Bom kar nabavil sadike in zasadil tudi tako par kostanjev pa kar bo.
Pravijo da če vržeš kostanj v zemljo in od samega štarta zraste v taki zemlji ,da se potem tudi taki zemlji in podnebju prilagodi.
Enostavno kupiti 1kg kostanja in v zemljo.
🙂_________________Glede strele:
Pod hrast ne hodi v past. Kjer smreka stoji, naj
vse beži. Jelke se boj, a pod bukvijo stoj!
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Pa dobro, saj zraste in obrodi tudi tam, kjer je spodaj apnenčasta kamninska podlaga.
Saj sem ga celo otroštvo nabiral na Brdu nad Ihanom, tam je apnenec 100%.
Je pa dovolj preperine čez in očitno ustrezen pH.
Res pa, da večinoma ni bil preveč debel, sploh če primerjam s tistim, ki se ga nabere npr. v okolici Janč ali pa na Pohorju, kjer so silikatne kamnine in posledično bolj kisla zemlja.
V eni drugi diplomski nalogi sem našel še tole slikico :
"V Sloveniji so rastišča evropskega pravega kostanja razširjena na treh večjih območjih. Prvo območje zajema Koprsko, Goriška Brda, dolino Soče in Vipavsko dolino. Ti kraji so znani po debeloplodnih maronih. Drugo območje evropskega pravega kostanja je vzhodna Slovenija, ki se razprostira od Goričkega na skrajnem severovzhodu do Bele Krajine na jugovzhodu. Tu rastejo kostanji z zelo raznolikimi plodovi, od debelih do najbolj drobnih plodov. Tretje območje evropskega pravega kostanja v Sloveniji pa je v osrednji Sloveniji, ki zajema Ljubljansko kotlino z zaledjem (slika 1). Tudi za to območje je značilna velika raznolikost v kakovosti plodov (Štampar in sod., 2005)."
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_coderl_jerneja.pdf
------Nazadnje urejal/a Andrej Banko 28 Sep 2020 16:54; skupaj popravljeno 1 krat
Saj sem ga celo otroštvo nabiral na Brdu nad Ihanom, tam je apnenec 100%.
Je pa dovolj preperine čez in očitno ustrezen pH.
Res pa, da večinoma ni bil preveč debel, sploh če primerjam s tistim, ki se ga nabere npr. v okolici Janč ali pa na Pohorju, kjer so silikatne kamnine in posledično bolj kisla zemlja.
V eni drugi diplomski nalogi sem našel še tole slikico :
"V Sloveniji so rastišča evropskega pravega kostanja razširjena na treh večjih območjih. Prvo območje zajema Koprsko, Goriška Brda, dolino Soče in Vipavsko dolino. Ti kraji so znani po debeloplodnih maronih. Drugo območje evropskega pravega kostanja je vzhodna Slovenija, ki se razprostira od Goričkega na skrajnem severovzhodu do Bele Krajine na jugovzhodu. Tu rastejo kostanji z zelo raznolikimi plodovi, od debelih do najbolj drobnih plodov. Tretje območje evropskega pravega kostanja v Sloveniji pa je v osrednji Sloveniji, ki zajema Ljubljansko kotlino z zaledjem (slika 1). Tudi za to območje je značilna velika raznolikost v kakovosti plodov (Štampar in sod., 2005)."
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_coderl_jerneja.pdf
------Nazadnje urejal/a Andrej Banko 28 Sep 2020 16:54; skupaj popravljeno 1 krat
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Malenkost, ob takem iskanju se potem tudi sam dodatno neformalno izobražujem. 
Tukajle je pa še geološka karta Slovenije, če slučajno koga zanima:
https://ogk100.geo-zs.si
Mimogrede, v soboto sem že našel nekaj kostanjev na tleh. Ta konec tedna bo treba nabirat.
Tudi če bo deževno; morda še boljše - bo manj ljudi !
------
Tukajle je pa še geološka karta Slovenije, če slučajno koga zanima:
https://ogk100.geo-zs.si
Mimogrede, v soboto sem že našel nekaj kostanjev na tleh. Ta konec tedna bo treba nabirat.
Tudi če bo deževno; morda še boljše - bo manj ljudi !
------
| lemi1 je napisal/a: |
Kot vidim večino naštetega imam,vlaga,zrak,sonce,megla ampak vidim pa da nemara apnenca. |
Ni bojazni. Poznam rastišče lepega, dokaj debelega samosevnega kostanja na robu kraške planotice, polne kraških vrtač, prepredena s kraškimi rovi, voda iz izvira pa prepolna apnenca. Plast prsti ni preveč globoka, kislost v vrhnji plasti se je verjetno ustvarila samo preko humusa iz listov listavcev (kostanj, hrast, bukve). Ne bi pa verjetno škodilo tla v prvih letih na debelo zastirati z gozdnim listjem.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
_________________Glede strele: