Prepozna kdo to hruško po plodu? Ima kdo kak nasvet, kaj narediti?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hruška - Pyrus
Pastorjevka je malo bolj podolgovata kot tele na sliki. Takole "hruškaste" oblike pastorjevke so bolj redke na drevesu.
Sajavost se lahko bistveno zmanjša ali celo popolnoma odpravi s škropljenjem sredi avgusta (pozor karenca).
Je pa sajavost pogojona s sorto, zaraščenostjo drevesa (rez) in gostoto sajenja, lego (vlaga, prevetrenost, osončenost) in seveda vremenom. Bolj zgodnje sorte seveda niso sajave, ali pa zelo redko v omejeni količini. Na bolje prevetrenih legah sajavosti praktično ni.
To kar velja za hruške velja tudi za sajavost jabolk.
Ker se sajavost težko opere s plodu priporočam lupljenje.
Jaz imam hruško (zimsko dekanko) še na drevesu, pa ni noben plod sajav, pa ni bila škropljena razen spomladi z bakrenim pripravkom, kar pa na sajavost nima več vpliva.
Sadjarim že več kot 30 let, pa sem letos zimske sorte jabolk prvič poleti 1x škropil s fungicidom, predvsem zaradi skladiščnih bolezni in zaradi želje, da ne odpada listje (ki se okuži) na zlatem delišesu, mutsuju in predvsem na sorti fuji kiku, na kateri mi zato nobeno leto ni dozorela več kot 1/3 plodov. Istočasno sem odpravil sajavost, ki se je skoraj vedno - včasih več, včasih manj, pojavljala na nekaterih drevesih (še posebej je bil zanjo dovzeten mošancelj)._________________lp
Sajavost se lahko bistveno zmanjša ali celo popolnoma odpravi s škropljenjem sredi avgusta (pozor karenca).
Je pa sajavost pogojona s sorto, zaraščenostjo drevesa (rez) in gostoto sajenja, lego (vlaga, prevetrenost, osončenost) in seveda vremenom. Bolj zgodnje sorte seveda niso sajave, ali pa zelo redko v omejeni količini. Na bolje prevetrenih legah sajavosti praktično ni.
To kar velja za hruške velja tudi za sajavost jabolk.
Ker se sajavost težko opere s plodu priporočam lupljenje.
Jaz imam hruško (zimsko dekanko) še na drevesu, pa ni noben plod sajav, pa ni bila škropljena razen spomladi z bakrenim pripravkom, kar pa na sajavost nima več vpliva.
Sadjarim že več kot 30 let, pa sem letos zimske sorte jabolk prvič poleti 1x škropil s fungicidom, predvsem zaradi skladiščnih bolezni in zaradi želje, da ne odpada listje (ki se okuži) na zlatem delišesu, mutsuju in predvsem na sorti fuji kiku, na kateri mi zato nobeno leto ni dozorela več kot 1/3 plodov. Istočasno sem odpravil sajavost, ki se je skoraj vedno - včasih več, včasih manj, pojavljala na nekaterih drevesih (še posebej je bil zanjo dovzeten mošancelj)._________________lp
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5232
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Pozdravljeni, vsi skupaj! Sem nov na tem forumu in imam kar nekaj vprašanj. Upam, da mi bo lahko kdo pomagal.
Kot prvo bi rad ugotovil, kako se reče dvem starim hruškam, ki že kdo ve, koliko let rasteta pri nas, tistih, ki so jo posadili pa že dolgo ni več. Verjetno sta kaki čisto navadni vsem poznani sorti, ampak jaz se res ne spoznam.
Prve hruške so na drevesu take (še ne čisto zrele):
Do konca dozorele pa zgledajo takole:
So bolj drobne (malo večje kot tepke), imajo rjavo hrapavo kožo, malo potegne na rdečkasto. Takoj z drevesa so bolj kot ne neužitne (trde in kosmate), ko malo odstojijo, so pa prav dobre, aromatične.
Drugo drevo je pa takšno:
Te so pa bolj debele (kakšno leto so zelo debele, če jih ni preveč) in ko so čisto zrele, so mehke, sočne in sladke. Na drevesu ostanejo zelene, samo po eni strani so malo rdeče. Še malo zelene in trde so nabiramo za kompot. Ko pa čisto dozorijo (potem ko so že pobrane, na drevesu vsaj pri nas nikoli ne dočakajo polne zrelosti), se pa pobarvajo na rumeno rdeče kot enih par spodaj v košari. Sok iz njih je odličen.
Včasih je bilo pri hiši še precej več hrušk, ti dve sta pa še zadnji od tastarih, ki še vztrajata. Bi mi dosti pomenilo, če bi vedej vsaj, kako se jim reče, če nič drugega. Hvala vnaprej za pomoč pri identifikaciji.
Kot prvo bi rad ugotovil, kako se reče dvem starim hruškam, ki že kdo ve, koliko let rasteta pri nas, tistih, ki so jo posadili pa že dolgo ni več. Verjetno sta kaki čisto navadni vsem poznani sorti, ampak jaz se res ne spoznam.
Prve hruške so na drevesu take (še ne čisto zrele):
Do konca dozorele pa zgledajo takole:
So bolj drobne (malo večje kot tepke), imajo rjavo hrapavo kožo, malo potegne na rdečkasto. Takoj z drevesa so bolj kot ne neužitne (trde in kosmate), ko malo odstojijo, so pa prav dobre, aromatične.
Drugo drevo je pa takšno:
Te so pa bolj debele (kakšno leto so zelo debele, če jih ni preveč) in ko so čisto zrele, so mehke, sočne in sladke. Na drevesu ostanejo zelene, samo po eni strani so malo rdeče. Še malo zelene in trde so nabiramo za kompot. Ko pa čisto dozorijo (potem ko so že pobrane, na drevesu vsaj pri nas nikoli ne dočakajo polne zrelosti), se pa pobarvajo na rumeno rdeče kot enih par spodaj v košari. Sok iz njih je odličen.
Včasih je bilo pri hiši še precej več hrušk, ti dve sta pa še zadnji od tastarih, ki še vztrajata. Bi mi dosti pomenilo, če bi vedej vsaj, kako se jim reče, če nič drugega. Hvala vnaprej za pomoč pri identifikaciji.
| noam je napisal/a: |
| Pozdravljeni, vsi skupaj! Sem nov na tem forumu in imam kar nekaj vprašanj. Upam, da mi bo lahko kdo pomagal. Kot prvo bi rad ugotovil, kako se reče dvem starim hruškam, ki že kdo ve, koliko let rasteta pri nas, tistih, ki so jo posadili pa že dolgo ni več. Verjetno sta kaki čisto navadni vsem poznani sorti, ampak jaz se res ne spoznam. Prve hruške so na drevesu take (še ne čisto zrele): Do konca dozorele pa zgledajo takole: So bolj drobne (malo večje kot tepke), imajo rjavo hrapavo kožo, malo potegne na rdečkasto. Takoj z drevesa so bolj kot ne neužitne (trde in kosmate), ko malo odstojijo, so pa prav dobre, aromatične. Drugo drevo je pa takšno: Te so pa bolj debele (kakšno leto so zelo debele, če jih ni preveč) in ko so čisto zrele, so mehke, sočne in sladke. Na drevesu ostanejo zelene, samo po eni strani so malo rdeče. Še malo zelene in trde so nabiramo za kompot. Ko pa čisto dozorijo (potem ko so že pobrane, na drevesu vsaj pri nas nikoli ne dočakajo polne zrelosti), se pa pobarvajo na rumeno rdeče kot enih par spodaj v košari. Sok iz njih je odličen. Včasih je bilo pri hiši še precej več hrušk, ti dve sta pa še zadnji od tastarih, ki še vztrajata. Bi mi dosti pomenilo, če bi vedej vsaj, kako se jim reče, če nič drugega. Hvala vnaprej za pomoč pri identifikaciji. |
Prva: Nemška rjavka_________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Hojla, noam.
O hruškah jaz danes ne bi - če si boš pa kdaj lahko pomagal s tole knjigico, pa super: > https://mislinja.si/files/other/news/90/24876Knjiga%20-%20Travnisko%20sadje.pdf
Verjetno bi se na spletu še kakšna našla.
O hruškah jaz danes ne bi - če si boš pa kdaj lahko pomagal s tole knjigico, pa super: > https://mislinja.si/files/other/news/90/24876Knjiga%20-%20Travnisko%20sadje.pdf
Verjetno bi se na spletu še kakšna našla.