Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Predvidevam, da imate v mislih zmleti zeleni odrez? Ker cele veje so primerne le za pokuriti in kot polnilo za visoko gredo.
To so informacije samo iz mojih izkušenj, upam, da bo še kdo komentiral. Lansko leto je bilo ogromno zelenega odreza,ker je bilo treba obrezati dolgo zanemarjena drevesa. Iz zmletih vej je nastal kup približno 3 kubične metre, ki sem ga postopoma porabljala za vroče kompostiranje. Kup se je že med letom nižal, sesedal in spreminjal barvo. Sedaj je na tleh okrog 10cm rjave mešanice že dokaj preperelih lesnih okruškov. Ta zadeva, ki je nastala po hladnem kompostiranju, je letos uporabna za dodajanje kot zastirka za grmičke, plodovke, jagodičevje...
Druga pesem je vroče kompostiranje. Lesni drobir sem dodajala med plasti večinoma kuhinjskih odpadkov, ki so zelo bogati z dušikom, ampak vedno v zelo tankih plasteh, največ 5cm. Hitrejša razgradnja lesnih, trdih delov se začne nad 55°C. Glede na moje izkušnje se s tem načinom nekje v 6 tednih razgradijo tanjše vejice do max. 1 cm premera. Debelejše veje, ki jih uporabim na dnu kupa, pa se ne razgradijo v celoti v enem kompostiranju, ampak jih poberem, ko razkopljem kup in uporabim kot podlogo za naslednji kup. Veje so po 6 tednih že precej preperele, ampak se še držijo skupaj. Mislim, da sta potrebna dva ali trije ciklusi, da razpadejo v celoti.
V mojem kompostu je kljub drobilniku ogromno vej in vejic, kar me spravlja malo ob živce, a ni pomoči. Ne da se vsake drobnarije zmleti, ker bi sicer drobilec delal noč in dan. Navadno ne presejem narejenega komposta, ker ni časa, ampak uporabim kar grob kompost. Do konca preperi, tam, kamor ga pač stresemo.
Veje in vejice se je pri nas rezalo na slabih 10cm, a so vseeno bile v precejšno napoto. Meni so postale tako odveč, da sem se odločil, da veje v bodoče osušim, skurim in dodajam v obliki pepela.
Potem nisem toliko mimo usekal, kar se uporabe sekancev tiče, super.
Konkretno gre pri meni tako: jeseni v ta velik kompostnik (~900l) nasujem zdrobljen lesen odrez, nanj potem do naslednje jeseni nalagam kuhinjske odpadke (organko), travo, listje (+ karton, po novem še slamo kot rjavo snov), na vsake toliko še pognojim z organko tekočino. Pozno jeseni 2019 sem s tako narejenim kompostom zastrl večino vrta. Spodaj je bila dejansko črno-črna zemlja - ni bilo ne duha ne sluha o kakih vejah, vejicah*.
Zgornjo nepredelano plast (kakih 10-15 cm bi rekel) sem preložil v ta mali kompostnik, nekaj narejenega komposta sem pa porabil letos za zastiranje sadnih grmovnic.
* Moj mlinček zmelje veje na cca 2 cm dolge koščke, pri čemer debelejše veje dobesedno razcefra oziroma razcepi (predstavljajte si npr. deblo, ki ga razrežejo na kose, te pa razcepijo na trikotne kose za kurjavo - bolj plastično ne znam opisati). Posamezne tanjše vejice (npr. od trte) grejo skozi, tako da se včasih zgodi, da v kupu najdem kak daljši kos, a se zaradi tega ne sekiram.
Če potegnem pod črto: Dodajanje lesenih delov v kompost za uporabo v tekočem letu ni smiselno, bolj služi za podlago pri nastajanju novega kupa. Mleta snov, ki mi je ostala, je deponirana v kanti in čaka na letošnjo jesen. Hvala še enkrat vsem za komentarje._________________go with your instinct to live as you want
Žlehtnoba, super, da si dodal še slamo. Prej si imel preveč dušika na kupu, kar je povzročilo težave.
Tvoj sistem je zelo dobro deluje, ker kompostna tekočina iz kuhinjskih odpadkov in bokašija, bogata z dušikom in bakterijami, celo leto pronica na dno kompostnika, kjer se pomeša z lesenim drobirjem, ki je seveda rjava snov in pospešuje razkroj. Pazi edino, da dno ne ostane brez kisika, ker imaš velik kompostnik. Če se najde še kaj celih vej, ne bi škodila še ena plast pod zdrobljenim zelenim odrezom. Tudi zgoraj bo šlo hitreje, če bo od spodaj dotekal kisik.
V firmi se je nabralo še pa še fasciklov, zrelih za odpad. Ker smo pač ozaveščeni, smo jih pred zavržbo razkoščičili. Ločili smo kovinske dele (vpetje za liste), usnjene (oziroma skaj) platnice in pa karton, ki je bil znotraj teh platnic in je služil za trdnost samih map. Ta karton (debelina cca 1-2 mm) meni deluje bolj kot nekakšna prešana celuloza (upam,, da si znate predstavljati, o čem govorim). Tega se je res nabralo ogromno in zdaj se mi poraja vprašanje, ali je ta zadeva primerna za kompostiranje? Če pogledam karton (valovita lepenka z zračnimi žepki), je jasno, da ga lahko samo natrgam in dam v kompost, pri tem "prešanem" sem imel pa idejo, da bi ga pred kompostiranjem namakal v vodi, da se napije oz. zmehča. Ima kdo kaj izkušenj s tem? Je to primerno za v kompost ali raje oddam v papir kanto za nadaljnjo predelavo?_________________go with your instinct to live as you want
Vprasanja: ali sme mleko v prahu, nenarejeno, tj. se vedno v prahu, na kompost? Pi eni strani se mi zdi, da bi lahko s svojimi sladkorji pripomogel h razkrajanju, po drugi strani je ps "hrana" into predelana.
Vprasanja: ali sme mleko v prahu, nenarejeno, tj. se vedno v prahu, na kompost? Pi eni strani se mi zdi, da bi lahko s svojimi sladkorji pripomogel h razkrajanju, po drugi strani je ps "hrana" into predelana.
Ker cele veje so primerne le za pokuriti in kot polnilo za visoko gredo.
Prej si imel preveč dušika na kupu, kar je povzročilo težave.
