. Zdaj sem ti poslala na mejl, če bo šlo skozi._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Korenje - Daucus carota L.
Brbr, Vivian vprašaj o tem pošiljanju . Zdaj sem ti poslala na mejl, če bo šlo skozi._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
. Zdaj sem ti poslala na mejl, če bo šlo skozi._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Če bi vi vedeli, kako se je Copatka trudila, da bi se dokopala do mene - analognega človeka. Kapo dol! No, recept sem dobila, kar pa je največ vredno, sva se še pošteno naklepetali po "govoreči žici". Dan je takoj še malo lepši...
Če komu prav pride, tule napišem imeniten recept za vloženo korenje:, kakor ga pripravi Abudabijeva mama:
V posodi zavremo 1L vode, 1dcl kisa, 1 žličko sladkorja in v vrelo tekočino za nekaj minut stresemo na palčke narezano korenje. Nato korenje na tesno naložimo v kozarce, dodamo strok česna, košček čilija, zrno, dve popra in vse zalijemo z vrelo tekočino. Dobro zapremo in kozarce ohladimo po deko._________________naredimo svet lepši
Če komu prav pride, tule napišem imeniten recept za vloženo korenje:, kakor ga pripravi Abudabijeva mama:
V posodi zavremo 1L vode, 1dcl kisa, 1 žličko sladkorja in v vrelo tekočino za nekaj minut stresemo na palčke narezano korenje. Nato korenje na tesno naložimo v kozarce, dodamo strok česna, košček čilija, zrno, dve popra in vse zalijemo z vrelo tekočino. Dobro zapremo in kozarce ohladimo po deko._________________naredimo svet lepši
Izgleda, da sem le našla recept, kako na moji ilovici vzgojiti spodobno zgodnje korenje. Humusna gredica je bila zasedena, na voljo sem imela le preostanek s težko ilovnato zemljo. Pred setvijo sem vanjo naredila jarek širine in globine ca 20 cm, vanj nasula kompost, malo pomešala z ilovico, pošteno zalila in posejala. Lepo je vzklilo, lepo napredovalo, niti ni rabilo preveč zalivanje, ker je domnevno precej vode zadrževala okoliška ilovica.
Redčim ga ne več. Ko sem ga še, je bilo na koncu vse skupaj ena žalost. Pri redčenju težko ugotoviš, katera sadika ima potencial za rast in populiš ravno napačne.
Količina listov ni dober pokazatelj, marsikdaj sem ob puljenju opazila, da je imelo šibko zelenje spodaj lepo korenino, močna sadika pa samo eno dolgo šibo. Poznega ne sadim več, imam premalo prostora na vrtu pa še s shranjevanjem se mi ni treba ubadati.
Redčim ga ne več. Ko sem ga še, je bilo na koncu vse skupaj ena žalost. Pri redčenju težko ugotoviš, katera sadika ima potencial za rast in populiš ravno napačne.
Količina listov ni dober pokazatelj, marsikdaj sem ob puljenju opazila, da je imelo šibko zelenje spodaj lepo korenino, močna sadika pa samo eno dolgo šibo. Poznega ne sadim več, imam premalo prostora na vrtu pa še s shranjevanjem se mi ni treba ubadati.Ja, Muha, tole z zelenjem in debelim korenjem me je ravno zadnjič pošteno presenetilo. Rabila sem en velik koren. Tako sem na vrtu najprej izpulila rastlino z največ zelenja. Korenina je bila popolnoma nerazvita - tenka. Potem sem si rekla, no, bom pa napulila več manjših korenov in sem se spravila nad rastline, ki so nad zemljo izgledale bolj uboge., a v zemlji so imele spodobno velike korene..._________________naredimo svet lepši
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Jaz pa zadnje dve leti enostavno več ne morem vzgojiti lepega korenja.
Zakaj? Zaradi uši ( in mravelj ). Enostavno takoj, ko so rastlinice še čisto majhne, se jim že začnejo zvijati in kodrati listi, zato nikamor ne raste in se koreni ne debelijo.
Nekaj sem poskušal z Neem-om, pa ne pomaga preveč - je preveč mravelj, ki vztrajno gojijo uši.
Saj drugje na zelenjavi niti ni toliko uši, korenje je pa res katastrofa !
Kakšen mesec nazaj mi je sodelavka iz mojega konca govorila, da je videla soseda kmeta, ki je škropil korenje, pa jo je zanimalo zakaj, čemu ... da še ni videla, da bi kdaj kdo tretiral korenje s pesticidi.
Pa sem ji povedal svojo "zgodbo" in da je tudi ta kmet verjetno škropil z insekticidom proti ušem.
Res, obupno, letos še slabše kot lani. Prej sem imel pa kar nekaj let vedno krasno, zdravo in debelo korenje.
Zakaj? Zaradi uši ( in mravelj ). Enostavno takoj, ko so rastlinice še čisto majhne, se jim že začnejo zvijati in kodrati listi, zato nikamor ne raste in se koreni ne debelijo.
Nekaj sem poskušal z Neem-om, pa ne pomaga preveč - je preveč mravelj, ki vztrajno gojijo uši.
Saj drugje na zelenjavi niti ni toliko uši, korenje je pa res katastrofa !
Kakšen mesec nazaj mi je sodelavka iz mojega konca govorila, da je videla soseda kmeta, ki je škropil korenje, pa jo je zanimalo zakaj, čemu ... da še ni videla, da bi kdaj kdo tretiral korenje s pesticidi.
Pa sem ji povedal svojo "zgodbo" in da je tudi ta kmet verjetno škropil z insekticidom proti ušem.
Res, obupno, letos še slabše kot lani. Prej sem imel pa kar nekaj let vedno krasno, zdravo in debelo korenje.
Tudi jaz sem letos ob vse korenje. sejano februarja 40 cm ena vrsta v pokrito gredico je naredila lepo korenje, ampak tega je bilo za dve juhi.
ostalo je od marca dalje stagniralo pri 3 cm višine. Po zgodnjem krompirju sem sejala eno 6 m dolgo vrsto, zapičila loke, čeznje senčilno mrežo v dveh plasteh, vzklilo v enem tednu. po dveh tednih odsotnosti in ekstremnih temperaturah korenja ni več, scvrto. ta vikend sem ponovno sejala, ampak letos bo korenje iz trgovine, če ne bom cca 3 kg kje drugje kupila.
tudi Štajerci so brez korenja, znanci iz MB povedali. Marca sejan peteršilj pa je začel rasti šele avgusta, prej ravno tako vse mesece 3 cm visok.
Mravelj je iz leta v leto več. Nimajo naravnih sovražnikov, ki bi jih pojedli?_________________Lp, Živa
ostalo je od marca dalje stagniralo pri 3 cm višine. Po zgodnjem krompirju sem sejala eno 6 m dolgo vrsto, zapičila loke, čeznje senčilno mrežo v dveh plasteh, vzklilo v enem tednu. po dveh tednih odsotnosti in ekstremnih temperaturah korenja ni več, scvrto. ta vikend sem ponovno sejala, ampak letos bo korenje iz trgovine, če ne bom cca 3 kg kje drugje kupila.
tudi Štajerci so brez korenja, znanci iz MB povedali. Marca sejan peteršilj pa je začel rasti šele avgusta, prej ravno tako vse mesece 3 cm visok.
Mravelj je iz leta v leto več. Nimajo naravnih sovražnikov, ki bi jih pojedli?_________________Lp, Živa
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Mravelj ni več, kot jih je bilo, a tako kot vsemu ostalemu okolju, se tudi mravljam nekaj dogaja.
Pri nas so zadnji dve leti zapored spomladi udarile v hišo. Neubranljivo. Lansko leto je bilo z njimi precej časa precej dela, a v domeni ženskih rok. Ko se je letos ponovilo, prav kakega razumevanja ni bilo več - a vseeno... Obe leti je bila zelo pozna pomlad, pa se mi je zdelo, da bi lahko imele problem s hrano. Ob poti, kjer jih je bilo precej, sem kake dva metra na dolgo nasul sladkorja, dobra dva deci... In je bil mir. Sladkor seveda nezastrupljen, se razume.
Če se lahko hrani čebele...
Pri nas so zadnji dve leti zapored spomladi udarile v hišo. Neubranljivo. Lansko leto je bilo z njimi precej časa precej dela, a v domeni ženskih rok. Ko se je letos ponovilo, prav kakega razumevanja ni bilo več - a vseeno... Obe leti je bila zelo pozna pomlad, pa se mi je zdelo, da bi lahko imele problem s hrano. Ob poti, kjer jih je bilo precej, sem kake dva metra na dolgo nasul sladkorja, dobra dva deci... In je bil mir. Sladkor seveda nezastrupljen, se razume.
Če se lahko hrani čebele...
Pri meni mravlje seveda so, a ne delajo nikakršnih problemov. Uši na vrtu praktično ni. Celo na bobu, spomladi, so bile samo v sledeh - dobesedno tu in tam kakšna. Mislim, da problem napada uši ni stvar mravelj ampak počutja rastlin. Pravijo, da so rasltine, ki so preveč hranjene bolj podvržene napadu uši in drugih živalic. Moje rastline glede hrane držim bolj na kratko, se mi zdi. Zato pridelek verjetno ni tako obilen kot drugod, a rastline nimajo večjih težav.
Kar se tiče mravelj v hiši: po navadi pridejo v hišo spomladi, a le za kratek čas. Tako kot pridejo, kasneje tudi odidejo. Iz njihovega obiska tako ne delamo več drame. Samo mačjo hrano v času obiska prestavimo na drugo mesto..._________________naredimo svet lepši
Kar se tiče mravelj v hiši: po navadi pridejo v hišo spomladi, a le za kratek čas. Tako kot pridejo, kasneje tudi odidejo. Iz njihovega obiska tako ne delamo več drame. Samo mačjo hrano v času obiska prestavimo na drugo mesto..._________________naredimo svet lepši
AB, zemlja je res težka ilovnata. Letos mravlje delajo cele stolpe še celo na travniku. Neverjetno!
mislim, da jih je iz leta v leto več. znanci so povedali, da jih v počitniški prikolici nikoli niso imeli, letos so pa vsi v kampu okoli nog potresali strup, v prikolicah mravlje, da so nastajali kupčki prahu lesa, vabe pa ne dovolj učinkovite. tiste, ki jih postaviš nekam, mravlje zanesejo v gnezdo strup in gredo v mravlja lovišča. pred leti se je dobila modra tekočina, ki si jo nalil npr. v zamašek plastenke in dal na njihovo pot._________________Lp, Živa
mislim, da jih je iz leta v leto več. znanci so povedali, da jih v počitniški prikolici nikoli niso imeli, letos so pa vsi v kampu okoli nog potresali strup, v prikolicah mravlje, da so nastajali kupčki prahu lesa, vabe pa ne dovolj učinkovite. tiste, ki jih postaviš nekam, mravlje zanesejo v gnezdo strup in gredo v mravlja lovišča. pred leti se je dobila modra tekočina, ki si jo nalil npr. v zamašek plastenke in dal na njihovo pot._________________Lp, Živa