Pa moja zadnja "košarica". Približno toliko sem jih še prebral za dozorenje, ampak dvomim, da bo še kak dozorel.
Drugo leto bom bolj strog pri izboru. Totalno zelenih ne bom "medil" ; tudi če dozorijo, nimajo okusa ki bi bil vsaj povprečen.
Pri teh zadnjih tudi zelo napredujejo bolezni. Škropljeni samo na začetku sezone, 1 x Ridomil, proti koncu leta jih paradižnikove bolezni dodobra načnejo. Drugo leto jih bom pred spravilom poskusil tretirati, recimo s sodo bikarbono ....._________________mfranc
A ne, da smo kar malo razočarani, ko dokaj lepo pozorijo, okus pa.. no, ja, zimski trgovinski, razen češnjevcev, niso kaj dosti boljši.
Ko sem še gojila Longkeeper, sem plodove pred spravilom oprala v razredčeni varekini (nasvet Ivčk). Vseeno so gnili. Sumim, da jih v skladiščih za trgovinsko prodajo še vse drugače zaščitijo.
Evo, polovičke ni več, ostalo gre na krožnik jutri, he,he.
Muha, Plamenka, zanimivo kaj odkrivam zadnjih nekaj let. Namreč pred desetletji sem zelene plodove že medil na peči centralne kurjave. Ampak okus res ni bil bogvekaj, in sem to prakso že zdavnaj opustil. V letih, odkar mi rastejo pod streho, sem odkril, da so takole dozorjeni plodovi lahko delikatesno dobrega okusa .
Logično je, da paradižnike pozno poleti in jeseni ne gnojim več; zadnja leta, lani je bilo tretje, pa jih tudi neham zalivati. Prav "zanimivo" kako se kljub temu debelijo, nisem sicer delal testov, verjetno imajo več suhe tvarine, manj so vodeni. In zelo okusni.
No, tole letos, ko sem pobral tudi čisto zelene paradižnike, pa res ni nobena dodana vrednost .
Drugo leto bom napravil kak korak v smer večje kvalitete, seveda če plodovi sploh bodo. In če ne odkrijem kakšne boljše "medicine" ostanem pri sodi bikarboni. Je zelo alkalna in učinkovito preprečuje razvoj mikroorganizmov._________________mfranc
Okus je pa primeren letnemu času.
.