A na uspešnost sezone vpliva samo vreme ali je še kakšen drug faktor?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pozeba 2021
Na pozebo vpliva to, kaj bi radi gojili in kje. Pomislite na rastline, sorte, ki so rasle v vašem kraju vsaj pol stoletja nazaj in kje. Jaz se tega sicer še ne morem spomniti, vem pa, da so v mojem rodnem kraju bili stari vinogradi samo proti vrhu hriba, ker se mikroklima precej spremeni v času pozebe. Ko se je vinograde obnavljalo, se jih je začelo "vleči" čedalje bolj proti dnu doline, ker njivica pod vinogradom in čisto v dnu še travnik, ne pomenita z današnjega gospodarskega stališča nič. Potem so tu še sorte. Vedelo se je, da se dol sadi pri nas samo bolj ali manj laški rizling, ki odganja kasneje. Sedaj ta sorta na trgu ni več zanimiva in se sadi vse ostalo.
Rezultat je tak, da sedaj kdaj pa kdaj to pozebe. Iz pripovedovanja staršev sklepam, da trenutno še zmeraj manj pogosto kot je do teh pozeb prihajalo pred desetletji. Takrat je res bila vegetacija počasnejša, ampak resne temperature pod 0 sredi maja (okrog ledenih mož) so bile stalnica večkrat v enem desetletju. Premišljeno izbrana lokacija, sorta in še nekaj sreče glede vremena (veter, vlaga) so odločale o tem, kdo je tisto leto imel kaj pridelka.
Pri hiši smo imeli marelico, vsako leto gotovo ni rodila. Se odkupila kako drugo leto. Na najbolj toplem mestu pri hiši smo imeli tudi figo. Zanjo se ne spomnim, da bi kdaj rodila. Verjetno kdaj je. To so pač rastline, kjer je sadež v Prlekiji bolj izreden dar kot realna možnost.
Rezultat je tak, da sedaj kdaj pa kdaj to pozebe. Iz pripovedovanja staršev sklepam, da trenutno še zmeraj manj pogosto kot je do teh pozeb prihajalo pred desetletji. Takrat je res bila vegetacija počasnejša, ampak resne temperature pod 0 sredi maja (okrog ledenih mož) so bile stalnica večkrat v enem desetletju. Premišljeno izbrana lokacija, sorta in še nekaj sreče glede vremena (veter, vlaga) so odločale o tem, kdo je tisto leto imel kaj pridelka.
Pri hiši smo imeli marelico, vsako leto gotovo ni rodila. Se odkupila kako drugo leto. Na najbolj toplem mestu pri hiši smo imeli tudi figo. Zanjo se ne spomnim, da bi kdaj rodila. Verjetno kdaj je. To so pač rastline, kjer je sadež v Prlekiji bolj izreden dar kot realna možnost.
Pepe, se strinjam.
Najmanj toliko, kot vreme, je kriv naš izbor rastlin, ki jih želimo gojiti v naših pogojih. Pozebe so pa bile in to pogoste tudi v starih časih. Moj oče je ničkoliko noči prebdel zaradi dimljenja pod drevesi v sadovnjaku, pa smo imeli samo stare preverjene sorte. Orehi so pozebli vsaj vsako drugo leto, kljub dokaj obsežnem sadovnjaku ob hiši so bila leta, ko so za zimo ostale edinole kutine.
Je pa vseeno prav, da smo nanje pripravljeni. Dandanes je že toliko možnosti zaščite, da jo je, vsaj tisto, cenovno smiselno in okolju prijazno, pametno uporabiti. In toliko obveščanja o vremenskih pogojih, da se lahko pravočasno pripravimo. In nabavimo potreben material vnaprej, zadnji večer pred napovedanim mrazom je prepozno.
Najmanj toliko, kot vreme, je kriv naš izbor rastlin, ki jih želimo gojiti v naših pogojih. Pozebe so pa bile in to pogoste tudi v starih časih. Moj oče je ničkoliko noči prebdel zaradi dimljenja pod drevesi v sadovnjaku, pa smo imeli samo stare preverjene sorte. Orehi so pozebli vsaj vsako drugo leto, kljub dokaj obsežnem sadovnjaku ob hiši so bila leta, ko so za zimo ostale edinole kutine.
Je pa vseeno prav, da smo nanje pripravljeni. Dandanes je že toliko možnosti zaščite, da jo je, vsaj tisto, cenovno smiselno in okolju prijazno, pametno uporabiti. In toliko obveščanja o vremenskih pogojih, da se lahko pravočasno pripravimo. In nabavimo potreben material vnaprej, zadnji večer pred napovedanim mrazom je prepozno.
Tako nekako tudi jaz vidim: na ves glas se krivi vreme, če letina ni idealna, krivo je globalno segrevanje pa ne vem kaj še, malo se pa govori o primerni izbiri prilagojenih in na pozebo bolj odpornih sort. Pa ta produktivna naravnanost - da mora vsako leto vse dobro obroditi. Ni bilo tako v preteklosti in dvomim, da bi to uspelo zdaj. Pa neupoštevanje drugih danosti in omejitev - sodobni potrošnik (in pridelovalec?) hoče imeti neomejeno izbiro, kot da sadje ni naravni pridelek, ki mu narava postavlja omejitve._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
| lpmami je napisal/a: |
| Tako nekako tudi jaz vidim: na ves glas se krivi vreme, če letina ni idealna, krivo je globalno segrevanje pa ne vem kaj še, malo se pa govori o primerni izbiri prilagojenih in na pozebo bolj odpornih sort. Pa ta produktivna naravnanost - da mora vsako leto vse dobro obroditi. Ni bilo tako v preteklosti in dvomim, da bi to uspelo zdaj. Pa neupoštevanje drugih danosti in omejitev - sodobni potrošnik (in pridelovalec?) hoče imeti neomejeno izbiro, kot da sadje ni naravni pridelek, ki mu narava postavlja omejitve. |
Pred leti sem bral o nekem profesionalnem nasadu češenj bolj severno od nas, ki mu naredijo streho. Glavni razlog je, da dež v času zorenja uniči pridelek.
Mislim sicer, da je šlo za skandinavsko državo, kjer se lahko domač pridelek, če ga kaj je, lahko proda za zlato.
Z tehnologijo se da rešiti vse. Nekoč sem bil zelo zagnan, da bi tudi pri hiši, kjer sedaj živim, imel marelice. Eno leto so mi cvetele tak čas, nekje konec januarja. Nekaj sem poskušal to ohraniti, ampak rezultata ni bilo, ker je bila konstrukcija preveč amaterska, jaz pa sem malo znižal kriterije
. Imam denimo nekaj orehov, ki res pozno odganjajo in niso še nikoli v celoti pomrznili.
Mislim sicer, da je šlo za skandinavsko državo, kjer se lahko domač pridelek, če ga kaj je, lahko proda za zlato.
Z tehnologijo se da rešiti vse. Nekoč sem bil zelo zagnan, da bi tudi pri hiši, kjer sedaj živim, imel marelice. Eno leto so mi cvetele tak čas, nekje konec januarja. Nekaj sem poskušal to ohraniti, ampak rezultata ni bilo, ker je bila konstrukcija preveč amaterska, jaz pa sem malo znižal kriterije
. Imam denimo nekaj orehov, ki res pozno odganjajo in niso še nikoli v celoti pomrznili.| Pepe je napisal/a: |
| Moje mišljenje je, da če o slabi situaciji, ki se še ni zgodila in na katero nimamo praktično nič vpliva, razglabljamo vnaprej, si je v bistvu nekje v podzavesti želimo. Dovolj je dnevu lastna teža. |
Mislim,da je tema zelo koristna za nas sadjarje. Ko bo napoved pozebe ,bo žal po večini prepozno, če nekaj ne ukrenemo. Vidimo pa, da se sadjarji posužujejo raznih pripravkov pred in po pozebi, oroševanje, kurjenje in podobne zadeve, ki jih žal vsi ne poznamo. Zato je pa Gartlc na katerem, se izmenjajo izkušnje, ki nam ohranijo tako težko pridelan pridelek.
Vse kakor pa k temu ne pripomore "jambranje",da tu ni kaj storiti. Še bolj pa, da si nekdo to želi?????Potem je tudi brez vezno tretiranje proti raznimi bolezni in škodljivcem, obrezovanje,.... WTF kakšno noro razmišljanje.
Lep večer in brez pozebe ._________________lp
Davorin
