V naravi ima vsaka tragedija svoje mesto.
Malo pa tudi v možganih človeka. Mogoče bodo profesionalni žlahtnitelji začeli več pozornosti namenjati temu, kako zgodaj rastlina odganja. Dvomim, da je doslej to bil pomemben faktor. Vsaj pri večini sadik, ki so pri nas na voljo.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pozeba 2021
| Melona je napisal/a: |
| Pri nas je cvetje trenutno videti takole. češplje   breskve   češnje  jablane  Za zdaj katastrofe ni videti, ampak seveda je prezgodaj, da bi si lahko oddahnili. Ob pol šestih je bilo -4. |
Rože - cvetje se je dokaj dobro obdržalo. Tudi zunanji deli zasnove plodiča so ostali zeleni. Za dejansko stanje je potrebno celoten cvet odtrgati in zasnovo plodiča prerezati čez sredino. Vsaj pri nas je večino primerov takšnih, da je brazda pestiča in zasnova koščice ali peščišča počrnela. Temu slej ko prej sledi odpad. Bolje kaže cvetovom, ki so še zaprti.
| lpmami je napisal/a: | ||
V nekaj letih bom zasadila kakšno sadno drevo pa me zelo zanima. Vnaprej hvala. |
Sodelavec, fizik, ki je prej delal na IJS, mi je to povedal v pogovoru.
Podatek v tem stilu sem zasledil tudi v nekem članku o črmljih, seveda ga ne bom iskal, ker ga ne bi našel. Najboljše je, da delate lastne meritve za svoj kraj, T in padavine oz jih poiščete na spletu in se malo poigrate s številkami. Brezveze se je pa pogovarjati o občutkih, ti lažejo.
Fiziki to razlagaja nekako tako: povprečje gre gor, ampak ok, to ni taka težava, bi pač zamenjali sorte. Kar so številni že začeli početi s figami, kakiji, palmami itd. žal pa se je pokazalo nekaj drugega, amplitude temperaturnih nihanj okoli tega dvigajočega povprečja so ogromne. Npr na dolensjkem v enem tednu iz +27 na -6 pri meni, torej 33 stopinj razlike. Na soncu na J strani je šlo še višje od 27. imam slike cvetočih borovnic 8.3.2021. Nobena klasična sadna sorta najbrž tega ne prenese?
To so dejstva, kakršna so. Me pa moti, da z urbanizacijo narašča število Slovencev, bivajočih v mestih, ki jim dol visi za vse skupaj, dokler imajo Lidl in hofer. in komentirajo, skoraj zagotovo so to ljudje, zaposleni v javnem sektorju, na sociali ipd, ki samo žre in žre davke, da so kmetje lenuhi, ki ne naredijo nič proti pozebi. Proti -7 ali -13°C ? kako?
Jaz pravim drugače, če mora realni sektor zagotavljati sredstva javnemu sektorju, zaposleni iz javnega pa hodijo s tem denarjem kupovat nemško zelenjavo z izgovorom, da je slovensko predrago, zakaj nima slovenski davkoplačevalec, zaposlen v realnem sektorju tudi možnosti izbire cenejše oz kvalitetnejše storitve kje v tujini, namesto, da je prisiljen sprejeti in plačevati za uslugo lastnega javnega sektorja, npr nemškega sodišča, indisjkega učitelja matematike, ameriškega zdravnika? fer je fer.. če je prosta trgovina za robo, zakaj ni tudi za storitve?_________________NM
Povsem pritrjujem, da kupujmo slovensko in to tudi počnem. Je pa drugo vprašanje: pridela Slovenija dovolj zelenjave za vse naše potrebe? Čez celo leto? Zanimal bi me podatek, koliko domače pridelave smo bili prisiljeni izvoziti ali uničiti, ker doma ni bilo kupcev. Če je odgovor malo ali nič, potem se ve, zakaj kupujemo tuje pridelke. Mislim, da se je v Slovencih zavest kupujmo domače že kar dobro zasidrala.
Je pa še ena miselnost, ki se je nekateri (upam, da so zaradi inšpekcij čedalje redkejši) še vedno držijo: "Za ta mestne je vse dobro!" Osebno poznam take kmete, nekaj tega sem pa doživela tudi, ko sem kupovala "slovenske ekološke pridelke". Drago kot žafran, kvaliteta pa II. ali III. klase. Pa lahko presodim, kaj se da in kaj ne, sem sama kmečka hči. In vem, kaj bi moji starši raje dali pujsom, kot prodali ljudem.
Je pa še ena miselnost, ki se je nekateri (upam, da so zaradi inšpekcij čedalje redkejši) še vedno držijo: "Za ta mestne je vse dobro!" Osebno poznam take kmete, nekaj tega sem pa doživela tudi, ko sem kupovala "slovenske ekološke pridelke". Drago kot žafran, kvaliteta pa II. ali III. klase. Pa lahko presodim, kaj se da in kaj ne, sem sama kmečka hči. In vem, kaj bi moji starši raje dali pujsom, kot prodali ljudem.
| muha je napisal/a: |
| Povsem pritrjujem, da kupujmo slovensko in to tudi počnem. Je pa drugo vprašanje: pridela Slovenija dovolj zelenjave za vse naše potrebe? Čez celo leto? Zanimal bi me podatek, koliko domače pridelave smo bili prisiljeni izvoziti ali uničiti, ker doma ni bilo kupcev. Če je odgovor malo ali nič, potem se ve, zakaj kupujemo tuje pridelke. Mislim, da se je v Slovencih zavest kupujmo domače že kar dobro zasidrala. |
trgovci so problem. ekonomija nizkih cen. vodi v uničenje družbe, če se nikjer ne ustvarja dodane vrednosti. jaz prav iščem slovensko blago
https://www.youtube.com/watch?v=RXmnBbUjsPs
podoben dokumentarec je bil pred leti na TVS. Romunija, tovarna Dacia in zraven Lidl. Z roko v roki, plače in cene usklajene ravno toliko, da postanejo zaposleni sužnji, ki si več kot osnovne košarice v Lidlu ne morejo privoščiti._________________NM
Slovensko blago se da prav udobno nabavljati mimo trgovcev. Na tržnicah (izven Ljubljan so cene nižje), preko organizacij, ki se ukvarjajo s posredovanjem domačih pridelkov, nakup direktno pri pridelovalcih ali dostave s pomočjo prijateljev in znancev. Mi smo si naredili krog približno 30 km v katerem brez pomoči trgovcev dobimo vse poljedelske dobrine, za sadjarske pa poskrbi dobra prijateljska naveza. 
Da ne pozabim na kmetijske zadruge, ki se zadnja leta čedalje bolj posvečaju tudi temu. Tam lahko kupim vse od sadja preko slaščic do suhomesnatih proizvodov, jajc ... Se da, če se hoče.
Je pa res, da se pri takih nakupih ne moreš zmišljevati (5 dek tega, 10 dek onega, od mesa samo pljučno...). Kupiš, kar je na voljo in se prilagodiš.
Da ne pozabim na kmetijske zadruge, ki se zadnja leta čedalje bolj posvečaju tudi temu. Tam lahko kupim vse od sadja preko slaščic do suhomesnatih proizvodov, jajc ... Se da, če se hoče.Je pa res, da se pri takih nakupih ne moreš zmišljevati (5 dek tega, 10 dek onega, od mesa samo pljučno...). Kupiš, kar je na voljo in se prilagodiš.
| živa je napisal/a: |
| Lpmami, Matejos je mogoče doma na Dolenjskem. Vem za okolico Nm in Črnomelj, Metliko, ko imamo najvišje temperature v Sloveniji, ko je vroče, tako je bilo letos na njivi že +25 stopinj. Letos. In seveda imamo zelo nizke temperature, ko je hladno. včasih so rekli temu vpliv Panonske nižine, sedaj pa ne več. 2 km stran imamo vinograde. V mladosti ne pomnim burje v naših koncih, sedaj ves čas močno piha, ko je napovedana burja na Primorskem. mogoče posledica žledolomov. Na Gorenjskem je zaradi nižjih temperatur vseeno sadno drevje verjetno šele v nabrekanju ali fazi mišjega ušesa. Ne vem, le pri sosedi zgodnji ringlo v bujnem cvetenju, na ostalo nisem bila pozorna. Oroševanje naj bi bila rešitev. Bomo sledili sadjarjem pri poročanju o pridelkih. Verjetno pa to ni zadnja pozeba letos, še konec aprila občasno čaka presenečenje. Koliko pomaga zaščita s pokrivanjem, bomo poročala o figi, ki sva jo zaščitila pozimi s suho koruznico, nato pa povila s streč folijo, voda ne more noter. |
Pri meni sta cveteli samo 2 češnji in marelica, vse ostalo šele bo, tako, da ne bo neke hude škode._________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Pozdravljeni,
danes sem bil v sadovnjaku in pregledal stanje po pozebi.
Glede na stanje zadnjih dveh juter nisem imel nekih upov. Po videnem sem kar optimist, saj so vsa s kopreno zaščitena cvetoča drevesa drevesa, kar dobro odnesla. Tudi breskev, začuda, mi ne izgleda slabo.
Me pa zanimajo češnje...
slika cveta, kjer so prašniki dejansko nepoškodovani, samo cvetni listi so malo osmojeni
slika pestiča, ki je v celoti rjav (po vsej logiki je to znak, da je zametek ploda uničen)
Če to drži, potem bo češenj res skoraj nič... Mogoče malo poznih sort.
Hruške so na veliko začudenje lepo prstale mraz, prav tako jablane. Slive pa so večinoma še vedno zaprte, tako da sem tudi optimist.
Mlade poganjke malin in jagode sem prekril z miskantusom in čez dal še kopreno. Zaenkrat ni videti škode.
Sibirke imajo nekatere že vidne plodiče, nekatere še cvetijo. Cvetovi niso niti ožgani.
Ameriške borovnice zgledajo tudi ok, saj cvetovi še niso bili odprti. Polovico nasada, ki ga imam v vrečah, sem varno potegnil na toplo v garažo.
Aronija in šmarna hrušica, sicer še ne cvetita, pa sta ok.
Jutri odgrnem še asimine in pregledam, kakšno je stanje pri njih.
LP, Robi
danes sem bil v sadovnjaku in pregledal stanje po pozebi.
Glede na stanje zadnjih dveh juter nisem imel nekih upov. Po videnem sem kar optimist, saj so vsa s kopreno zaščitena cvetoča drevesa drevesa, kar dobro odnesla. Tudi breskev, začuda, mi ne izgleda slabo.
Me pa zanimajo češnje...
slika cveta, kjer so prašniki dejansko nepoškodovani, samo cvetni listi so malo osmojeni
slika pestiča, ki je v celoti rjav (po vsej logiki je to znak, da je zametek ploda uničen)
Če to drži, potem bo češenj res skoraj nič... Mogoče malo poznih sort.
Hruške so na veliko začudenje lepo prstale mraz, prav tako jablane. Slive pa so večinoma še vedno zaprte, tako da sem tudi optimist.
Mlade poganjke malin in jagode sem prekril z miskantusom in čez dal še kopreno. Zaenkrat ni videti škode.
Sibirke imajo nekatere že vidne plodiče, nekatere še cvetijo. Cvetovi niso niti ožgani.
Ameriške borovnice zgledajo tudi ok, saj cvetovi še niso bili odprti. Polovico nasada, ki ga imam v vrečah, sem varno potegnil na toplo v garažo.
Aronija in šmarna hrušica, sicer še ne cvetita, pa sta ok.
Jutri odgrnem še asimine in pregledam, kakšno je stanje pri njih.
LP, Robi