Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Žlahtnjenje vrtnic in sejanci
Moderator: Melona
Borut, hvala.
Ne, Elstar, ne škropim, ne zalivam, ne gnojim, še odcvetelo cvetje zelo zelo redko odstranim. Tole ni cepljenka, ampak žlahtnjena in posejana vrtnica, raste torej na lastnih koreninah. In pri takih vrtnicah, ki jih torej sama žlahtnim (se grem opraševanje maminega cveta namesto čebele) ne naredim nič v smislu crkljanja, da potem vidim, kakšnega zdravja je. Se to marsikomu zdi trapasto, tudi sosedje še zdaj včasih pisano gledajo, ko rečem, da cca 100 vrtnic okrog hiše nimam zaradi lepote, temveč za razmnoževanje.
Ne, Elstar, ne škropim, ne zalivam, ne gnojim, še odcvetelo cvetje zelo zelo redko odstranim. Tole ni cepljenka, ampak žlahtnjena in posejana vrtnica, raste torej na lastnih koreninah. In pri takih vrtnicah, ki jih torej sama žlahtnim (se grem opraševanje maminega cveta namesto čebele) ne naredim nič v smislu crkljanja, da potem vidim, kakšnega zdravja je. Se to marsikomu zdi trapasto, tudi sosedje še zdaj včasih pisano gledajo, ko rečem, da cca 100 vrtnic okrog hiše nimam zaradi lepote, temveč za razmnoževanje.
Vrtnica je cvet LJUBEZNI.
Josip Rogin (1947-2020)
Komaj pred nekaj dnevi sem izvedela, da ga ni več med nami. Umrl je edini hrvaški žlahtnitelj vrtnic, književnik in vrtnar. Po ženini smrti je živel v samoti v mali, skromni,
a tako topli hišici v Dumovcu. Sčasoma mu je bolezen vzela še moč, tako da je 5.decembra odšel k svoji dragi Ani.
Ob novici mi je bilo težko. Zdi se mi, da ga okolica ni mogla razumeti, ker ni bil prilagojen temu času, v katerem je živel in prav zato je bil ranjen, a hkrati ponosen.
Tudi jaz nisem tista, ki bi odstrla tančico, ki ga je skrivala, jaz samo vem in čutim, da ga je skrivala z razlogom.
Njegova nova knjiga Ruža za sva vremena je ostala še neizdana. Pa ne zaradi njega, bila je že zdavnaj spisana. A ko se ukvarjaš z vrtnicami veš, da včasih kaj boli bolj kot njeno trnje...
Meni je vsebino poslal v originalu, še nedokončno lektorirano, natipkano na listih, z navadnim tipkalnim strojem,
takim katerega se sliši, takim, od katerega bolijo prsti. Njegova Ana je tipkala po navodilu. Njegovo pisanje je prihajalo tako iz bogatega znanja kot tudi višjega vira.
V takih trenutkih je pisal s hitrostjo strele, papir je goltal in sprejemal vse kar je vrelo...
Slikala sem si strani prav zaradi tega, če bi se kdaj zgodilo, da mu ne bi uspelo izdati knjige. Včasih se vsaj po smrti spomnijo nekoga, ter takrat začnejo ceniti nekaj kar so imeli.
V uteho naj mu bo zbirka preko 20 hrvaških vrtnic, večinoma sportov, ki so se pojavili pri njemu. Nekaj od njegovih vrtnic je posajeno v zagrebškem Botaničnem vrtu.
Največja med njimi gotovo Kristov Jubilej. V opisu te sorte za to novo knjigo je že vpisano, da je to sport Kronensburg. V pismu mi je to opisal. Prej je predvideval, da je sport Peace,
saj ko je odrezal cepilnii material na osnovni rastlini, ni imela vrtnica drugih cvetov in je zaradi sicer enakega cveta predvideval, da je to sport od te vrtnice. Očitno se na to mesto ni več vrnil.
Ko pa se je na vrtnici Kristov Jubilej, enkrat pojavil popolnoma identičen cvet, enak cvetu vrtnice Kronengerg (ki je prav tako sport Peace), je zaradi tega dokaza naredil spremembo v imenu izvora.
Neštetokrat se spomnim njegovih stavkov: Vrtnica lahko preseneti...
Neštetokrat se spomnim: Če čutiš nekaj posebnega, ko povohaš dišečo vrtnico, potem boš dobila svojo ZVEZDO.
Čutim hvaležnost, ker sem ga uspela spoznati in ob njem dojeti, da bom samo sama, z opazovanjem vrtnice in ''poslušanjem'', uspela doseči največ.
In vedno mi bosta ostala v mojem srcu zapisana s toplino, Josip Rogin in njegova Ana.
* * *
A vendar je nekaj ostalo med nami. Tisti šopek Roginovih vrtnic, katere mi je njegova Ana zavila v moker časopisni papir, da bodo zdržale po dolgi vožnji dolgi preko 5 ur...
In so vzdržale, se drugo leto obudile in mi ponudile prelep cvet Zagreb 900, ki se je pravkar odpiral, toliko da me je nadražil, da sem iz njega vzela prah.
Dala sem ga na že pripravljeno, žametno, dišečo, temno rdečo, prekrasno Astrid Gräfin von Hardenberg .... In rodila se je vrtnica Lana Toskani.
Lana Toskani (Poezija)
Zagreb 900 (Rogin), oče vrtnice Lane Toskani
Vrtnica je sicer zelo nežne svilnate teksture cveta, a idealna za žlahtnenje in neverjetno dišeča ter zdrava. Potomci dobro kalijo in so vsi zelo različni od roza, bele,
do temno roza. Imajo tisto več, tisto, kar lahko pelje naprej. Tako moje poti v Dumovec nikakor niso bile neplodne, očitno se je ta vez poznanstva in prijateljstva morala zgoditi.
A naj bo to pod tančico, pod katero dobim še kakšne intuicijske namige, katere ženine pripeljati, da bodo vsi zadovoljni, tako mati in oče, kot potomci in nenazadnje tudi rožni strokovnjaki._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Josip Rogin (1947-2020)
Komaj pred nekaj dnevi sem izvedela, da ga ni več med nami. Umrl je edini hrvaški žlahtnitelj vrtnic, književnik in vrtnar. Po ženini smrti je živel v samoti v mali, skromni,
a tako topli hišici v Dumovcu. Sčasoma mu je bolezen vzela še moč, tako da je 5.decembra odšel k svoji dragi Ani.
Ob novici mi je bilo težko. Zdi se mi, da ga okolica ni mogla razumeti, ker ni bil prilagojen temu času, v katerem je živel in prav zato je bil ranjen, a hkrati ponosen.
Tudi jaz nisem tista, ki bi odstrla tančico, ki ga je skrivala, jaz samo vem in čutim, da ga je skrivala z razlogom.
Njegova nova knjiga Ruža za sva vremena je ostala še neizdana. Pa ne zaradi njega, bila je že zdavnaj spisana. A ko se ukvarjaš z vrtnicami veš, da včasih kaj boli bolj kot njeno trnje...
Meni je vsebino poslal v originalu, še nedokončno lektorirano, natipkano na listih, z navadnim tipkalnim strojem,
takim katerega se sliši, takim, od katerega bolijo prsti. Njegova Ana je tipkala po navodilu. Njegovo pisanje je prihajalo tako iz bogatega znanja kot tudi višjega vira.
V takih trenutkih je pisal s hitrostjo strele, papir je goltal in sprejemal vse kar je vrelo...
Slikala sem si strani prav zaradi tega, če bi se kdaj zgodilo, da mu ne bi uspelo izdati knjige. Včasih se vsaj po smrti spomnijo nekoga, ter takrat začnejo ceniti nekaj kar so imeli.
V uteho naj mu bo zbirka preko 20 hrvaških vrtnic, večinoma sportov, ki so se pojavili pri njemu. Nekaj od njegovih vrtnic je posajeno v zagrebškem Botaničnem vrtu.
Največja med njimi gotovo Kristov Jubilej. V opisu te sorte za to novo knjigo je že vpisano, da je to sport Kronensburg. V pismu mi je to opisal. Prej je predvideval, da je sport Peace,
saj ko je odrezal cepilnii material na osnovni rastlini, ni imela vrtnica drugih cvetov in je zaradi sicer enakega cveta predvideval, da je to sport od te vrtnice. Očitno se na to mesto ni več vrnil.
Ko pa se je na vrtnici Kristov Jubilej, enkrat pojavil popolnoma identičen cvet, enak cvetu vrtnice Kronengerg (ki je prav tako sport Peace), je zaradi tega dokaza naredil spremembo v imenu izvora.
Neštetokrat se spomnim njegovih stavkov: Vrtnica lahko preseneti...
Neštetokrat se spomnim: Če čutiš nekaj posebnega, ko povohaš dišečo vrtnico, potem boš dobila svojo ZVEZDO.
Čutim hvaležnost, ker sem ga uspela spoznati in ob njem dojeti, da bom samo sama, z opazovanjem vrtnice in ''poslušanjem'', uspela doseči največ.
In vedno mi bosta ostala v mojem srcu zapisana s toplino, Josip Rogin in njegova Ana.
* * *
A vendar je nekaj ostalo med nami. Tisti šopek Roginovih vrtnic, katere mi je njegova Ana zavila v moker časopisni papir, da bodo zdržale po dolgi vožnji dolgi preko 5 ur...
In so vzdržale, se drugo leto obudile in mi ponudile prelep cvet Zagreb 900, ki se je pravkar odpiral, toliko da me je nadražil, da sem iz njega vzela prah.
Dala sem ga na že pripravljeno, žametno, dišečo, temno rdečo, prekrasno Astrid Gräfin von Hardenberg .... In rodila se je vrtnica Lana Toskani.
Lana Toskani (Poezija)
Zagreb 900 (Rogin), oče vrtnice Lane Toskani
Vrtnica je sicer zelo nežne svilnate teksture cveta, a idealna za žlahtnenje in neverjetno dišeča ter zdrava. Potomci dobro kalijo in so vsi zelo različni od roza, bele,
do temno roza. Imajo tisto več, tisto, kar lahko pelje naprej. Tako moje poti v Dumovec nikakor niso bile neplodne, očitno se je ta vez poznanstva in prijateljstva morala zgoditi.
A naj bo to pod tančico, pod katero dobim še kakšne intuicijske namige, katere ženine pripeljati, da bodo vsi zadovoljni, tako mati in oče, kot potomci in nenazadnje tudi rožni strokovnjaki._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.