Kaj pa če ...
Glinasti in najfinejši ilovnati delci v zemlji se ob izsuševanju krčijo, zato na primer v zemlji poleti nastajajo razpoke.
In v tvojem primeru se je zemlja povsem ob posodi skrčila in posledično na mini ravni odstopila od zunanje površine posode, s tem pa se je prekinil kapilarni tok, ki bi moral funkcionirati.
Recimo, če si za igračkanje, da eno posodo dvigneš, zemljo pa na novo zrahljaš in posodo ponovno dobro vtisneš v to zrahljano zemljo.
... in nato z zanimanjem opazuješ, če je kaj na tem.
Kaj praviš?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Glinene posode za zalivanje
Odgovor proizvajalca:
torej : ob namestitvi so posode in tudi zemlja okrog posod suha. Ko ji dodate sadike, rastline pač same iščejo vir vode. Takoj ko posodo napolnite z vodo, se najprej navlaži njena površina, nato pa še vse kar se dotika površine (zemlja). Posoda navlaži območje v radiu premera, torej preprosto povedano v prvih dneh bo posoda PORABILA VEČ VODE, ker se "trudi" čimprej navlažit območje, "za katerega je zadolžena" .
Zato je vaša članica, kot piše opazila, da je bila poraba vode v začetku večja. Šele, ko je zemlja (okrog olla posode) navlažena, se rastlina, po naravni poti "znajde" in korenine požene proti viru vode. Zato rastlina v tej fazi tudi potrebuje in porabi več vode, beri: energije.
Šele v ca 10 do 14 dneh se sadika stabilizira in kot da se je naselila v svoje novo stanovanje, lahko normalno funkcionira. ta čas je odvisen od vrste zemlje, (rahla, ilovnata) od vpojnosti in seveda zunanjih dejavnikov (veter, temperatura, sončna lega ipd.).
Kot ugotavlja vaša članica pa rastlina porabi neverjetno malo vode v fazi rasti. (in je že nekaj časa posajena) Skrb, da bodo paradižniki imeli premalo vode je popolnoma odveč. Rastlina, če je v olla posodi voda črpa toliko kot potrebuje in res je ZELO MALO. Zato so prihranki pri vodi tako pomemben + pri olla posodi.
Dejstvo je, da ima rastlina z olla posodo konstanten vir vode in dostop do vlage, brez da se preveč trudi z razvejanjem koreninskega sistema v želji po iskanju vode. Zato naj pripomnim še to, da dodatno zalivanje, torej od zgoraj prej ovira koreninsko rast, saj rastlina del koreninskega sistema usmerja navzgor in po nepotrebnem zgublja/troši energijo, ki jo potrebuje, da bi razvila cvet ali plodove.
Aha, še glede apnenca. Tudi če bi polnili olla posodo z zelo trdo vodo, polno apnenca, posoda vseeno prepušča. Apnenec namreč prepušča vodo, tako da je ta skrb povsem odveč.
Tole se bere tako lepo, da skoraj ne morem verjeti. Ampak, kaj če je le res!? Polovico sadik bom prepustila OLLA posodam, da škoda ne bo prevelika, če ne delujejo tako, kot je opisano zgoraj.
A, če se bo izkazalo, da drži, je to posoda, ki jo je nujno imeti, ne glede na ceno. Ali pa doma izdelane približke iz glinenih loncev za rože.
torej : ob namestitvi so posode in tudi zemlja okrog posod suha. Ko ji dodate sadike, rastline pač same iščejo vir vode. Takoj ko posodo napolnite z vodo, se najprej navlaži njena površina, nato pa še vse kar se dotika površine (zemlja). Posoda navlaži območje v radiu premera, torej preprosto povedano v prvih dneh bo posoda PORABILA VEČ VODE, ker se "trudi" čimprej navlažit območje, "za katerega je zadolžena" .
Zato je vaša članica, kot piše opazila, da je bila poraba vode v začetku večja. Šele, ko je zemlja (okrog olla posode) navlažena, se rastlina, po naravni poti "znajde" in korenine požene proti viru vode. Zato rastlina v tej fazi tudi potrebuje in porabi več vode, beri: energije.
Šele v ca 10 do 14 dneh se sadika stabilizira in kot da se je naselila v svoje novo stanovanje, lahko normalno funkcionira. ta čas je odvisen od vrste zemlje, (rahla, ilovnata) od vpojnosti in seveda zunanjih dejavnikov (veter, temperatura, sončna lega ipd.).
Kot ugotavlja vaša članica pa rastlina porabi neverjetno malo vode v fazi rasti. (in je že nekaj časa posajena) Skrb, da bodo paradižniki imeli premalo vode je popolnoma odveč. Rastlina, če je v olla posodi voda črpa toliko kot potrebuje in res je ZELO MALO. Zato so prihranki pri vodi tako pomemben + pri olla posodi.
Dejstvo je, da ima rastlina z olla posodo konstanten vir vode in dostop do vlage, brez da se preveč trudi z razvejanjem koreninskega sistema v želji po iskanju vode. Zato naj pripomnim še to, da dodatno zalivanje, torej od zgoraj prej ovira koreninsko rast, saj rastlina del koreninskega sistema usmerja navzgor in po nepotrebnem zgublja/troši energijo, ki jo potrebuje, da bi razvila cvet ali plodove.
Aha, še glede apnenca. Tudi če bi polnili olla posodo z zelo trdo vodo, polno apnenca, posoda vseeno prepušča. Apnenec namreč prepušča vodo, tako da je ta skrb povsem odveč.
Tole se bere tako lepo, da skoraj ne morem verjeti. Ampak, kaj če je le res!? Polovico sadik bom prepustila OLLA posodam, da škoda ne bo prevelika, če ne delujejo tako, kot je opisano zgoraj.
A, če se bo izkazalo, da drži, je to posoda, ki jo je nujno imeti, ne glede na ceno. Ali pa doma izdelane približke iz glinenih loncev za rože.
Lani ni bilo od posod nobenega učinka. Verjetno tudi po moji krivdi. Menila sem, da je dovolj, če med 2 paradižnika v oddaljenosti dobrih 30 cm postavim eno posodo. Korenine tako daleč niso zavohale vode. Ko sem jeseni populila sadike in vzela ven posode, je bilo točno videti, da jih ni dosegla čisto nobena korenina.
Letos ponavljam poskus. Pod tunelom imam paradižnike v 3 vrstah. V srednjo sem dala OLLA tik vsake sadike , stranske zalivam klasično.
Ugotovitev: Zaenkrat je situacija skoraj enaka lanski. Od zadnjega zalivanja pred tednom dni sem danes dolila v vsako približno pol litra vode. Sadike se popolnoma nič ne razlikujejo od onih, ki jih zalivam klasično.
Eno 2,5 litrsko OLLA imam ob 2 sadikah kumar, na prostem, v visoki gredi. Če ne bi imela posode, bi jim zadnje dni gotovo vsak dan prilila vsaj liter vode, tako sem pa le v posodo dolila kakih 2 dcl pa je bila spet polna do vrha. Kumare uspevajo, kot pri najboljši negi.
Dosedaj izgleda torej idealno, kako bo čez en mesec, poročam. Za razliko od lani sem letos vse na debelo zastrla s slamo.
Letos ponavljam poskus. Pod tunelom imam paradižnike v 3 vrstah. V srednjo sem dala OLLA tik vsake sadike , stranske zalivam klasično.
Ugotovitev: Zaenkrat je situacija skoraj enaka lanski. Od zadnjega zalivanja pred tednom dni sem danes dolila v vsako približno pol litra vode. Sadike se popolnoma nič ne razlikujejo od onih, ki jih zalivam klasično.
Eno 2,5 litrsko OLLA imam ob 2 sadikah kumar, na prostem, v visoki gredi. Če ne bi imela posode, bi jim zadnje dni gotovo vsak dan prilila vsaj liter vode, tako sem pa le v posodo dolila kakih 2 dcl pa je bila spet polna do vrha. Kumare uspevajo, kot pri najboljši negi.
Dosedaj izgleda torej idealno, kako bo čez en mesec, poročam. Za razliko od lani sem letos vse na debelo zastrla s slamo.