Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
Juglans, TUKAJ predogled (lahko si shranite xls datoteko) je seznam lista sadja in sinonimi za določene sorte in kot je videt je DAMASONSKI KOSMAČ = Damasonka, Navaden kosmač, Kosmač, Kosmačka, Damasonska reneta, Reinette de Mason, Damasonska kožara, Russel of Damason, Reinette De Mâcon, Reinette de Damason. Vse to so sinonimi.
htf_lover, res pa bi lahko bil tudi boskopski kosmač. Meni je tudi zelo zelo okusen.
Tukaj sta dve strani z opisi starih sort obstsortendatenbank.de in še arche-noah
htf_lover, res pa bi lahko bil tudi boskopski kosmač. Meni je tudi zelo zelo okusen.
Tukaj sta dve strani z opisi starih sort obstsortendatenbank.de in še arche-noah
Prav lepa hvala za odziv.
Na hitro bi res prikimal, da je govora o boskopskem kosmaču.
Da bi bil originalen, izviren, prvobitni me kvečjemu navdaja z dodatnim navdušenjem zaradi posedovanja nečesa redkega, kot meni htf-lover. Je pa tudi resnica, da moji niso nikoli tako zelo rdeči kot na slikah iz spleta.
Glede okusa je pa takole. Predno dozorijo jabolka v tem mojem sadovnjaku (vsa so pretežno jesenske sorte) tu in tam kaj kupim v trgovini. Ne glede, ali je konvencionalna pridelava, ali pa ekološka so okusi vseh zelo mili. Kako zelo mili so v bistvu sprevidim-okusim, ko začnejo dozorevati omenjani kosmači. Dejansko me ob prvih jabolkah, ki jih zaužujem okus in aroma šokirata. Če bi bil razvajen in zgolj hrenovk ter kosmičev vajen človek bi bili kar ne užitni.
Obraten šok pa se zgodi spomladi, ko mojih zmanjka. Vsa ostala jabolka so kot neke vodene in brez okusne sumulacije "kao" jabolk.
Kakorkoli že, te "očake" bom še bolj vestno negoval. Težavica je le v tem, da je trenutno pod njimi pašnik (ovce), že mnogo let in posledično zelo bujno rastejo. Povsem naravno je, da se ti dolgi poganjki in veje, ob hudih zimah in obilnih letinah radi lomijo. Debla pa tako še bolj gnijejo in votlijo.
Ob priložnosti napravim kakšno boljšo sliko.
Begajo pa me sinonimi za boskopskega kosmača. Med slednjimi je večkrat opaziti "reneto" v kombinaciji. K temu skupaj mi nekako ne gre mnenje ck-ja, ki pravi, da so renete sorte z povsem drugačnimi svojstvi (okus). Torej druge, ločene sorte. Verjetno so sinonimi nekakšna domačinska poimenovanja, ki pa mogoče včasih iz nestrokovnosti prestopajo meje med različnimi sortami.
Na hitro bi res prikimal, da je govora o boskopskem kosmaču.
Da bi bil originalen, izviren, prvobitni me kvečjemu navdaja z dodatnim navdušenjem zaradi posedovanja nečesa redkega, kot meni htf-lover. Je pa tudi resnica, da moji niso nikoli tako zelo rdeči kot na slikah iz spleta.
Glede okusa je pa takole. Predno dozorijo jabolka v tem mojem sadovnjaku (vsa so pretežno jesenske sorte) tu in tam kaj kupim v trgovini. Ne glede, ali je konvencionalna pridelava, ali pa ekološka so okusi vseh zelo mili. Kako zelo mili so v bistvu sprevidim-okusim, ko začnejo dozorevati omenjani kosmači. Dejansko me ob prvih jabolkah, ki jih zaužujem okus in aroma šokirata. Če bi bil razvajen in zgolj hrenovk ter kosmičev vajen človek bi bili kar ne užitni.
Obraten šok pa se zgodi spomladi, ko mojih zmanjka. Vsa ostala jabolka so kot neke vodene in brez okusne sumulacije "kao" jabolk.
Kakorkoli že, te "očake" bom še bolj vestno negoval. Težavica je le v tem, da je trenutno pod njimi pašnik (ovce), že mnogo let in posledično zelo bujno rastejo. Povsem naravno je, da se ti dolgi poganjki in veje, ob hudih zimah in obilnih letinah radi lomijo. Debla pa tako še bolj gnijejo in votlijo.
Ob priložnosti napravim kakšno boljšo sliko.
Begajo pa me sinonimi za boskopskega kosmača. Med slednjimi je večkrat opaziti "reneto" v kombinaciji. K temu skupaj mi nekako ne gre mnenje ck-ja, ki pravi, da so renete sorte z povsem drugačnimi svojstvi (okus). Torej druge, ločene sorte. Verjetno so sinonimi nekakšna domačinska poimenovanja, ki pa mogoče včasih iz nestrokovnosti prestopajo meje med različnimi sortami.
Pa še nekaj o starih sortah jabolk, nam bo pomagalo določiti kam paše kaj.
RAZDELITEV STARIH JABLANOVIH SORT
Med pomološkimi sistemi razdelitve jablanovih sort se je v začetku 20. stoletja najbolj uveljavila Diel-Lukasova klasifikacija. Po njej so jablanove sorte razdeljene v 15 razredov. To so kalvili, škrobotalke,
zlatice, rožniki, golobci, ramburji oz. funtnice, ramburne renete, enobarvne renete, mošanclji, rdeče renete, rjaste renete, zlate renete, progasta jabolka, šilasta jabolka in ploščata jabolka. Izmed dvajsetih v knjigi opisanih sort je osemnajst sort uvrščenih v te razrede. Izjema sta sorti dolenjska voščenka in jakob lebel, ki ju ta klasifikacija ne vključuje. Kot je razvidno iz Diel-Lukasove klasifikacije 6 razredov pripada različnim tipom renet.
Za sorte iz razreda kalvilov (rivčkov) so značilni izrazito rebrati plodovi. Oblika plodov je podolgovata in špičasta, po okusu spominjajo na jagode ali maline.
V razred škrobotalk (klopotcev) uvrščamo sorte, katerih peščišče je zelo odprto. Zrele pečke imajo tako dovolj prostora in škrobotajo, ko plodove stresemo.
Razred zlatic (guldarjev) vključuje predvsem sorte, katerih plodovi so dokaj podobni plodovom iz razreda kalvilov, saj so le ti proti muhi zoženi in rebrati. Barva plodov je običajno rumenozelenkasta,
površina pa delno rjasta.
Sorte iz razreda rožnikov (rožčarjev) imajo plodove z mehkim in dišečim mesom, ki spominja na vijolice oz. sploh na rože. Barva in oblika plodov sta zelo različni. V tem razredu so predvsem
predstavniki poletnih sort.
Razred golobcev je podoben razredu rožnikov, le da so v njem sorte, katerih plodovi imajo bolj trdo meso. Oblika plodov je podolgovata ali keglasta.
Za razred ramburjev oz. funtnic so značilne sorte, ki imajo izredno velike in težke plodove (1 funt = 453,3 g). Oblika plodov je nepravilna, meso je rahlo dišeče. Plod po velikosti in zunanji lepoti premami kupce, čeprav ni posebnega okusa.
V nadrazredu renet (kraljic, reine = kraljica) je šest razredov. Skupna lastnost sortam iz nadrazreda renet je gosto, drobnozrnato meso ter značilna aroma. Po zunanjosti se renete precej razlikujejo.
Glede na to ločimo naslednje razrede renet: ramburne renete, voščene ali enobarvne renete, mošanclji ali borsdorfske renete, rdeče renete, rjaste renete in zlate renete.
V razred ramburnih renet uvrščamo sorte, ki so glede na velikost in nepravilno obliko plodov podobne ramburjem, medtem ko so glede na notranji lastnosti plodov kot sta drobnozrnata tekstura mesa in aromatičnost podobne renetam.
Sorte iz razreda voščenih ali enobarvnih renet imajo plodove pravilnih oblik. Ti so enobarvne rumene ali zelene barve.
Sorte iz razreda mošancljev oz. borsdorfskih renet imajo različno obarvane plodove. Ti so majhni ali kvečjemu srednje veliki. Značilna je tudi gladka koža, ki je včasih nekoliko rjasta.
V razred rdečih renet uvrščamo sorte z različno velikimi plodovi. Njihova krovna barva je rdeča, ki je bodisi prelita ali pisana. Meso je zelo aromatično in tik pod kožo nekoliko rdeče obarvano.
Razred rjastih renet vključuje sorte z značilno rjastimi plodovi. Rjavost prekriva plod deloma ali v celoti. Plodovi so srednje do zelo debeli. Oblika plodov je pravilno okrogla do okrogloploščata.
Plodovi sort iz razreda zlatih renet so zlatorumene osnovne barve, ki je delno prekrita s prelito ali prižasto razporejeno krovno rdečo barvo. Meso plodov je aromatično in izredno okusno.
Za plodove sort iz razreda pisanih jabolk so značilne proge, ki se vlečejo po celotnem plodu ali samo po delu ploda na prisojni strani. V ta razred uvrščamo mnogo sort, ki jih ne moremo uvrstiti v prejšnje
razrede.
V razred šilastih jabolk prištevamo sorte, katerih plodovi se proti muhi zožujejo. Meso je mehko in sladkega okusa. Plodovi teh sort so običajno namenjeni za predelavo
V razred ploščatih jabolk uvrščamo sorte, ki imajo ploščato okrogle plodove. Ti so bolj široki kot visoki. Plod je enobarven (rdečkast, zelenobel, rumen) in nikoli pisan.
RAZDELITEV STARIH JABLANOVIH SORT
Med pomološkimi sistemi razdelitve jablanovih sort se je v začetku 20. stoletja najbolj uveljavila Diel-Lukasova klasifikacija. Po njej so jablanove sorte razdeljene v 15 razredov. To so kalvili, škrobotalke,
zlatice, rožniki, golobci, ramburji oz. funtnice, ramburne renete, enobarvne renete, mošanclji, rdeče renete, rjaste renete, zlate renete, progasta jabolka, šilasta jabolka in ploščata jabolka. Izmed dvajsetih v knjigi opisanih sort je osemnajst sort uvrščenih v te razrede. Izjema sta sorti dolenjska voščenka in jakob lebel, ki ju ta klasifikacija ne vključuje. Kot je razvidno iz Diel-Lukasove klasifikacije 6 razredov pripada različnim tipom renet.
Za sorte iz razreda kalvilov (rivčkov) so značilni izrazito rebrati plodovi. Oblika plodov je podolgovata in špičasta, po okusu spominjajo na jagode ali maline.
V razred škrobotalk (klopotcev) uvrščamo sorte, katerih peščišče je zelo odprto. Zrele pečke imajo tako dovolj prostora in škrobotajo, ko plodove stresemo.
Razred zlatic (guldarjev) vključuje predvsem sorte, katerih plodovi so dokaj podobni plodovom iz razreda kalvilov, saj so le ti proti muhi zoženi in rebrati. Barva plodov je običajno rumenozelenkasta,
površina pa delno rjasta.
Sorte iz razreda rožnikov (rožčarjev) imajo plodove z mehkim in dišečim mesom, ki spominja na vijolice oz. sploh na rože. Barva in oblika plodov sta zelo različni. V tem razredu so predvsem
predstavniki poletnih sort.
Razred golobcev je podoben razredu rožnikov, le da so v njem sorte, katerih plodovi imajo bolj trdo meso. Oblika plodov je podolgovata ali keglasta.
Za razred ramburjev oz. funtnic so značilne sorte, ki imajo izredno velike in težke plodove (1 funt = 453,3 g). Oblika plodov je nepravilna, meso je rahlo dišeče. Plod po velikosti in zunanji lepoti premami kupce, čeprav ni posebnega okusa.
V nadrazredu renet (kraljic, reine = kraljica) je šest razredov. Skupna lastnost sortam iz nadrazreda renet je gosto, drobnozrnato meso ter značilna aroma. Po zunanjosti se renete precej razlikujejo.
Glede na to ločimo naslednje razrede renet: ramburne renete, voščene ali enobarvne renete, mošanclji ali borsdorfske renete, rdeče renete, rjaste renete in zlate renete.
V razred ramburnih renet uvrščamo sorte, ki so glede na velikost in nepravilno obliko plodov podobne ramburjem, medtem ko so glede na notranji lastnosti plodov kot sta drobnozrnata tekstura mesa in aromatičnost podobne renetam.
Sorte iz razreda voščenih ali enobarvnih renet imajo plodove pravilnih oblik. Ti so enobarvne rumene ali zelene barve.
Sorte iz razreda mošancljev oz. borsdorfskih renet imajo različno obarvane plodove. Ti so majhni ali kvečjemu srednje veliki. Značilna je tudi gladka koža, ki je včasih nekoliko rjasta.
V razred rdečih renet uvrščamo sorte z različno velikimi plodovi. Njihova krovna barva je rdeča, ki je bodisi prelita ali pisana. Meso je zelo aromatično in tik pod kožo nekoliko rdeče obarvano.
Razred rjastih renet vključuje sorte z značilno rjastimi plodovi. Rjavost prekriva plod deloma ali v celoti. Plodovi so srednje do zelo debeli. Oblika plodov je pravilno okrogla do okrogloploščata.
Plodovi sort iz razreda zlatih renet so zlatorumene osnovne barve, ki je delno prekrita s prelito ali prižasto razporejeno krovno rdečo barvo. Meso plodov je aromatično in izredno okusno.
Za plodove sort iz razreda pisanih jabolk so značilne proge, ki se vlečejo po celotnem plodu ali samo po delu ploda na prisojni strani. V ta razred uvrščamo mnogo sort, ki jih ne moremo uvrstiti v prejšnje
razrede.
V razred šilastih jabolk prištevamo sorte, katerih plodovi se proti muhi zožujejo. Meso je mehko in sladkega okusa. Plodovi teh sort so običajno namenjeni za predelavo
V razred ploščatih jabolk uvrščamo sorte, ki imajo ploščato okrogle plodove. Ti so bolj široki kot visoki. Plod je enobarven (rdečkast, zelenobel, rumen) in nikoli pisan.
Boskopski kosmač ima "močan "okus, ki bi mu jaz dodal izraz malo divji oz prvobiten, dočim je okus "pravih" renet bolj prefinjen.
Probaj dobiti kje Koks oranžno reneto eli njen slovenski odbir Koksovo 72 in primerjaj, lahko pa tudi SLO sorto Lon Jon, ki ima fin reneten okus in primerjaj z boskopom.
Domasonski kosmač zna biti dokaj okusen ko dozori (zelenorjava barva preide v rumenkastorjavo) in predvsem če ni preobložen (kar se redno dogaja če so ugodni pogoji in če imamo izmenično rodnost).
Jablane s plantaž so zaradi preveč gnojenja in maksimalne obremenitve bolj milega okusa (včasih niti ne veš, ali nisi morda ugriznil v kumaro ali kaj podobnega ). Tudi naša jabolka imajo podoben problem, če jih nismo dovolj razredčili.
Doma imam tudi dva jonagolda (kot ena od "novih" sort), ki ju primerno redčim in malo gnojim. Okus je poln in odličen (če je vreme OK).
Ko sem pred mnogo leti prvič poskusil Elstar z domačega vrta (cepljen na MM 106), mi je bilo takoj jasno, zakaj ga imajo plantažniki radi. Ima namreč močan okus, zato ima tudi pri obilnem pridelku (in izdatnem gnojenju - plantaža) še kar nekaj okusa.
Pa še nekaj, plantažna jabolka so na podlagi M 9. Jabolka cepljena na to podlago nimajo enakega okusa kot tista na sejancu ali kakšni drugi močni podlagi, so pa praviloma bolje obarvana in debelejša.
Spomladi sem vrgel ven krivopecelj, cepljen na M 9 (posadil navljub mojemu vedenju kako je lahko s plodovi na taki podlagi). Plodovi so bili veliki, slabo trpežni (veliki plodovi krivopeclja niso obstojni niti s sejanca) in bolj milega okusa kot tisti s sejanca._________________lpNazadnje urejal/a ck 10 Sep 2013 20:56; skupaj popravljeno 1 krat
Probaj dobiti kje Koks oranžno reneto eli njen slovenski odbir Koksovo 72 in primerjaj, lahko pa tudi SLO sorto Lon Jon, ki ima fin reneten okus in primerjaj z boskopom.
Domasonski kosmač zna biti dokaj okusen ko dozori (zelenorjava barva preide v rumenkastorjavo) in predvsem če ni preobložen (kar se redno dogaja če so ugodni pogoji in če imamo izmenično rodnost).
Jablane s plantaž so zaradi preveč gnojenja in maksimalne obremenitve bolj milega okusa (včasih niti ne veš, ali nisi morda ugriznil v kumaro ali kaj podobnega ). Tudi naša jabolka imajo podoben problem, če jih nismo dovolj razredčili.
Doma imam tudi dva jonagolda (kot ena od "novih" sort), ki ju primerno redčim in malo gnojim. Okus je poln in odličen (če je vreme OK).
Ko sem pred mnogo leti prvič poskusil Elstar z domačega vrta (cepljen na MM 106), mi je bilo takoj jasno, zakaj ga imajo plantažniki radi. Ima namreč močan okus, zato ima tudi pri obilnem pridelku (in izdatnem gnojenju - plantaža) še kar nekaj okusa.
Pa še nekaj, plantažna jabolka so na podlagi M 9. Jabolka cepljena na to podlago nimajo enakega okusa kot tista na sejancu ali kakšni drugi močni podlagi, so pa praviloma bolje obarvana in debelejša.
Spomladi sem vrgel ven krivopecelj, cepljen na M 9 (posadil navljub mojemu vedenju kako je lahko s plodovi na taki podlagi). Plodovi so bili veliki, slabo trpežni (veliki plodovi krivopeclja niso obstojni niti s sejanca) in bolj milega okusa kot tisti s sejanca._________________lpNazadnje urejal/a ck 10 Sep 2013 20:56; skupaj popravljeno 1 krat
ck, je damasonski kosmač bistveno manjši od boskopskega? Msilim, da mu pri nas rečemo rjavke. Meso je izrazito belo, ko ni čisto zrel, z zelenkastim, ko je, pa z rumenkastim nadihom. In res dobro rodi. Se kar strinjam, ko je zrel, je okusen, sploh pa je meni dober za kompot (in včasih so rekli, da očisti jabolčnik, da je lepe zlate barve).
metuljc je napisal/a: |
ck, je damasonski kosmač bistveno manjši od boskopskega? Msilim, da mu pri nas rečemo rjavke. Meso je izrazito belo, ko ni čisto zrel, z zelenkastim, ko je, pa z rumenkastim nadihom. In res dobro rodi. Se kar strinjam, ko je zrel, je okusen, sploh pa je meni dober za kompot (in včasih so rekli, da očisti jabolčnik, da je lepe zlate barve). |
Ja domasonski je npr. kot tenis žogica, oz. malo večji, boskopski je za polovico večji (nekateri primerki še več) ter za spoznanje bolj bolj ploščat.
Rdeči boskop Smitz Hubsch pa je lahko še enkrat debelejši (do 3 v kilo) od domasonskega, je manj ploščat od boskopskega in nepravilnih oblik, ter zdrži samo do decembra (boskopski kak mesec ali dva dlje). Domasonski zdrži tudi do marca ali aprila. Seveda odvisno od "kevdra" in števila lakotnikov _________________lp
Ne morem pozabiti enega drevesa pred glasbenim domom v Bistriškem jarku pri Muti. na skrajno desni fotki, pred oranžnim domom
Kot boskopski kosmač, samo popolnoma rdeč, sicer enakega ali zelo podobnega okusa. Ko smo bili pred nekaj leti tam, enkrat na začetku oktobra, je bilo pod drevesom popolnoma rdeče teh jabolk. Joj, kako bi jo imela, to lepotico. Drevo je že kar staro, ampak, cepiče bi se dalo dobiti. No, upam, da še stoji.
Kot boskopski kosmač, samo popolnoma rdeč, sicer enakega ali zelo podobnega okusa. Ko smo bili pred nekaj leti tam, enkrat na začetku oktobra, je bilo pod drevesom popolnoma rdeče teh jabolk. Joj, kako bi jo imela, to lepotico. Drevo je že kar staro, ampak, cepiče bi se dalo dobiti. No, upam, da še stoji.