Hvala mravlja. Tudi tule je nekaj https://www.deloindom.si/sadne-vrste/kaki-z-uzitkom-ce-poznamo-njegove-skrivnosti
Ali šnopc terapija odpravi trpkost tudi pri kao netrpkih sortah.
Pecelj je zame cm dolga tanka zadeva. Se torej kaplja po peclju ali čaši, čim bliže peclju?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kaki, zlato jabolko - Diospyros kaki
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
No, sem našel malo debate okrog Tipota pri Virginijankah. Tam sem jamral že leta 2018 
.
No, sedaj vidim, da mu nisem odgovoril na vprašanje če kaj, in s čim gnojim kakije.
Odgovor je: dosedaj jih še nisem gnojil, razen malo (za male rastlinice) prvi dve, največ tri leta. Potem sem računal na to, da kakiji pri meni rastejo v neposredni bližini zelenjavnega vrtička; in sosedovih vrtičkov. Mimogrede, naše hiše so "zrastle" na obstoječih vrtovih - čigavi so bili, se takrat nisem obremenjeval
.
Sem pa kmalu opazil, da mi kakiji rastejo prebujno, kar se vidi na vsakoletnih poganjkih, nekje do tri metre, in enormno velikih listih! Tudi krivca sem kmalu našel, pri meni je bila največja "fleha" ( okrog 50 m2) negovana trata.
To sem gnojil po priporočilih za takšne trave, z veliko vsebnostjo dušika; na primer NPK (MgO) 20–5–5 (3). Trava meji na kakije, samo meter razdalje je med travo in koreninami.
Je pa sedaj že minilo štiri do pet let kar trave več ne gnojim, kakiji pa se še vedno dopingirajo z dušikom
. Za to ne vidim druge obrazlage, kot že omenjeno, da kaki z dolgimi koreninami najde pot do pregnojenih gredic.
"Je pa treba pri gnojenju uporabljati zdravo pamet in ne pretirano gnojiti, saj lahko zelo hitro pregnojimo in povzročimo presežke določenih hranil, ki blokirajo absorpcijo drugih."
Se strinjam, problem je, če imamo premalo gnojil, kar objasni znani Liebigovo pravilo minimuma
https://sl.wikipedia.org/wiki/Liebigovo_pravilo_minimuma
https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/10/07/veriga-je-mocna-toliko-kot-njen-najsibkejsi-clen-liebigov-zakon-minimuma/
http://www.radoved.si/predogled/12967
- poznamo pa tudi tako imenovano "pravilo maksimuma posameznih gnojil" , Mulderjev graf, ki govori o viških gnojil, še bolj točno pa o sinergiji in antagonizmih med hranili. http://www.analiza-zemlje.si/hranila.html
Tule se še lepše vidi sinergije in antagonizme med gnojili https://imgv2-2-f.scribdassets.com/img/document/253968493/original/e57faf3331/1633828007?v=1
Če mene vprašate, je najbolj zoprn, škodljiv element dušik. Preveč dušika pomeni:
Premočno rast zelenih delov rastlin,
- jeseni to pomeni nedozorel les, ki ni odporen na pozebe
- predebele ( v mislih imam jabolka), pa ne zdrave plodove, ki slabše prenašajo skladiščenje; da o slabšem okusu ne govorim.
- zelo slaba odpornost na verjetno vse bolezni, pa še kaj bi našel
- Rastline, ki so deležne preveč dušika, so pravi raj za škodljivce, od navadnih ušk, do smrdljivcev.
itd
Letos sem iskal kakšno sadjarsko gnojilo brez dušika, samo PK in mikroelemente; pa nisem našel. Bolj točno, sem jih našel, na primer PK 0-14-28 +2MGO, vendar samo v vrečah 25 kg in več. Do spomladi moram najti kakšno bolj krščansko pakiranje ...._________________mfranc
.| papasmrk je napisal/a: | ||
Se kar strinjam s tem, da je kaki muhasto sadje. Meni je tipo letos prvič konkretneje obrodil in moram priznat, da mi okus ni glih všeč. Za primerjavo pa imam še eno gajbico kakijev iz Strunjana, ki so po okusu res odlični. Morda sem ga "usral" s tem, da ga nisem takoj obral, ko je dobil rumeno-oranžno barvo ampak sem čakal da je temno oranžna skoraj rdeča  |
| Majster je napisal/a: |
| >mfranc Ali si kaj gnojil? In s čem? Pri mojih starih starših v Ljubljani so plodovi Tipo-ta letos zelo okusni, medtem ko lansko leto so bili vodeni/brezokusni (lahko je razlog tudi mlado drevo, ki je lansko leto drugič obrodilo). Letos sem starim staršem dal malo posebnega sintetičnega gnoja (1-2 pesti), ki sta ga potrosila pod njim in predvidevam da je to pripomoralo boljšemu/aromatičnemu okusu in manjšemu odpadanju plodov. Če te zanima sem uporabil gnojilo Novatec Classic 12+8+16 (+3Mg+10S) z mikroelementi (mikro elementi so zelo pomembni! Uravnavajo ključne procese v rastlinah in brez njih rastlina ne raste ali propade). Nisem ravno ljubitelj sintetičnih/trajnostnih gnojil, vendar za poskuse so odlični, saj vsebujejo zelo točne vsebnosti elementov. Kar naj bi pripomoralo boljšemu/slajšemu okusu je žveplo, ki se ga v nekaterih gnojilih prekomerno uporablja. Naj bi ga bilo v podobnih količinah kot magnezija, vendar kolikor vidiš ga je več kot 3krat več. Je pa treba pri gnojenju uporabljati zdravo pamet in ne pretirano gnojiti, saj lahko zelo hitro pregnojimo in povzročimo presežke določenih hranil, ki blokirajo absorpcijo drugih. Simptomi prekomernega gnojenja so pomanjkanja -> pognojimo še več -> stanje še slabše -> pognojimo še več... Se zgodi tudi, da rastlina zaradi omenjenega umre. Hkrati pregnojevanje/nepravilno gnojenje povzroča dovzetnost za mnoge bolezni/škodljivce, ki jih nekateri zatirajo pesticidi in podobnim, namesto da bi iskali pravi vzrok ali pa sadili sorte, ki so bolj primerne za podnebje. Lep pozdrav. |
No, sedaj vidim, da mu nisem odgovoril na vprašanje če kaj, in s čim gnojim kakije.
Odgovor je: dosedaj jih še nisem gnojil, razen malo (za male rastlinice) prvi dve, največ tri leta. Potem sem računal na to, da kakiji pri meni rastejo v neposredni bližini zelenjavnega vrtička; in sosedovih vrtičkov. Mimogrede, naše hiše so "zrastle" na obstoječih vrtovih - čigavi so bili, se takrat nisem obremenjeval
. Sem pa kmalu opazil, da mi kakiji rastejo prebujno, kar se vidi na vsakoletnih poganjkih, nekje do tri metre, in enormno velikih listih! Tudi krivca sem kmalu našel, pri meni je bila največja "fleha" ( okrog 50 m2) negovana trata.
To sem gnojil po priporočilih za takšne trave, z veliko vsebnostjo dušika; na primer NPK (MgO) 20–5–5 (3). Trava meji na kakije, samo meter razdalje je med travo in koreninami.
Je pa sedaj že minilo štiri do pet let kar trave več ne gnojim, kakiji pa se še vedno dopingirajo z dušikom
. Za to ne vidim druge obrazlage, kot že omenjeno, da kaki z dolgimi koreninami najde pot do pregnojenih gredic."Je pa treba pri gnojenju uporabljati zdravo pamet in ne pretirano gnojiti, saj lahko zelo hitro pregnojimo in povzročimo presežke določenih hranil, ki blokirajo absorpcijo drugih."
Se strinjam, problem je, če imamo premalo gnojil, kar objasni znani Liebigovo pravilo minimuma
https://sl.wikipedia.org/wiki/Liebigovo_pravilo_minimuma
https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/10/07/veriga-je-mocna-toliko-kot-njen-najsibkejsi-clen-liebigov-zakon-minimuma/
http://www.radoved.si/predogled/12967
- poznamo pa tudi tako imenovano "pravilo maksimuma posameznih gnojil" , Mulderjev graf, ki govori o viških gnojil, še bolj točno pa o sinergiji in antagonizmih med hranili. http://www.analiza-zemlje.si/hranila.html
Tule se še lepše vidi sinergije in antagonizme med gnojili https://imgv2-2-f.scribdassets.com/img/document/253968493/original/e57faf3331/1633828007?v=1
Če mene vprašate, je najbolj zoprn, škodljiv element dušik. Preveč dušika pomeni:
Premočno rast zelenih delov rastlin,
- jeseni to pomeni nedozorel les, ki ni odporen na pozebe
- predebele ( v mislih imam jabolka), pa ne zdrave plodove, ki slabše prenašajo skladiščenje; da o slabšem okusu ne govorim.
- zelo slaba odpornost na verjetno vse bolezni, pa še kaj bi našel
- Rastline, ki so deležne preveč dušika, so pravi raj za škodljivce, od navadnih ušk, do smrdljivcev.
itd
Letos sem iskal kakšno sadjarsko gnojilo brez dušika, samo PK in mikroelemente; pa nisem našel. Bolj točno, sem jih našel, na primer PK 0-14-28 +2MGO, vendar samo v vrečah 25 kg in več. Do spomladi moram najti kakšno bolj krščansko pakiranje ....
_________________mfrancHja, za hišo naj ne bi bilo kanalizacije. Res pa je, da so sosedje marsikaj med gradnjo v 70ih letih spreminjali (šolani gradbinci )
in so eno kanalizacijsko cev speljali čez cel vrt v kan. sistem naslednje ulice.
To s(m)o ugotavljali ob njihovi sedanji, totalni adaptaciji objekta. Ampak se mi zdi, da je to meteorna kanalizacija, ne za odpadno vodo._________________mfranc
) in so eno kanalizacijsko cev speljali čez cel vrt v kan. sistem naslednje ulice.
To s(m)o ugotavljali ob njihovi sedanji, totalni adaptaciji objekta. Ampak se mi zdi, da je to meteorna kanalizacija, ne za odpadno vodo._________________mfranc
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Jedan video o tome kada se beru plodovi kakija za ljude koji se po prvi put srecu sa plodovima kakija na svojim stablima 
.
https://youtu.be/hcFuBp2JQfY
.https://youtu.be/hcFuBp2JQfY