Marmelada brez želirnega sladkorja

[MARTINKA]

Kdaj se nabira trnulje za marmelado, sedaj ali šele po prvi slani? Pri nas je že vse modro po vejah na obronkih gozda, nekatere trnulje pa še cvetijo in je res hecno videti oboje skupaj.

[metuljc]

MARTINKA je napisal/a:

Kdaj se nabira trnulje za marmelado, sedaj ali šele po prvi slani? Pri nas je že vse modro po vejah na obronkih gozda, nekatere trnulje pa še cvetijo in je res hecno videti oboje skupaj.

Res? Ker črni trn cveti zgodaj spomaldi, pred olistanjem. Morda je razlog v hudi suši, pa potem dežju, ki je vzpodbudil rastline k pocvitanju. Imaš kak posnetek?

[Aye-Aye]

Mesecnik je napisal/a:

Protestiram . Cene so sicer nižje kot v naših bio zadevah, ampak to je vseeno odpadni produkt pri proizvodnji sladkorja :s. Aye-aye misliš, da je razlika med melaso iz trsa ali pese? Neprečiščeno pesino sem poskusila, pa ni slaba. Bi morala prašat tja, ko jo prodajajo v čem je fora. Se pa prodaja v takih posodah kot so tisti zbiralniki za vodo na pipo z mrežo okoli. No tudi z otrobi je isti štos, ampak ne spada sem. Pa se ti obnese sladkana na tak način ali ima krajši rok trajanja?

Ne vem kaka je razlika med melaso iz trsa ali pese, verjetno po sestavi, nakaj mineralov je v enem več , nekaj pač pri drugem, v končni fazi je zelo podobno. Melase v marmeladah ne dodajam preveč morda kako žlico, bolj ko kako začimbo, saj še daš več, marmelada čisto spremeni okus. Ja seveda uporabljam tudi rjavi sladkor a v malih količinah. Ja cene pa so kar zasoljene, če imaš koga vprašat glede pesine neprečiščene pa le daj in potem poročaj.

Meni take marmelade ne zdržijo več kot leto dve, a ne ker bi se pokvarile, temveč zato ker jih enostavno zmanjka. Preblem teh marmelad je edino v tem, da ko jo enkrat odpreš jo moraš hraniti v hladilniku in hitro pojest, saj začne hitro plesnet.

[MARTINKA]

metuljc je napisal/a:

Res? Ker črni trn cveti zgodaj spomaldi, pred olistanjem. Morda je razlog v hudi suši, pa potem dežju, ki je vzpodbudil rastline k pocvitanju. Imaš kak posnetek?

Nisem imela fotkota s seboj. Saj bomo še šli kaj tam naokoli. Če le ne bo dež vsega dol zbil, posnamem in pošljem.

[Mesecnik]

Aye-Aye bom vprasala, ce se lahko ta melasa uporablja tudi drugace.
Glede sadezev, ki potrebujejo zmrzal, da jih predelemo...lahko zgoljufamo s skrinjo.
Sem gledala sipke, ki jih je ogromno letos, pa me je Mateja SG spomnila na zamrzovanje, ker dvomim, da bojo ostali tako lepi do zmrzali._________________Two roads diverged in a wood,
and I took the one less traveled.
--Robert Frost

[muha]

Iz češp, kolikor ji ne moremo sproti pojesti, sem skuhala dvakrat po 1 kg marmelade. Zraven sem vrgla še višek vinogradniških breskev in masa je bila skoraj v hipu dovolj gosta za marmelado. Kuhanje dobre pol ure in nobene potrebe po drugih zgoščevalcih .

V zadnji rundi je bilo breskvic (neolupljenih) dobra tretjina, zato sem za ublažitev grenčine dodala še malo cimeta. Če ne bo šla za na kruh, bo super za pecivo, mnjam.

[Sanjarka Ana]

Jaz pa samo iz sliv ....

[ck]

MARTINKA je napisal/a:

Je že kdo pogruntal, kako narediti sladko marmelado brez želirnega sladkorja, pa da je ni treba kuhati 2 dni? Hvala za namige.

Ajnfoh.
Kuhaš jo 3 dni

Ok malo resnosti.
Jaz želirni sladkor ne uporabljam, želirno sredstvo pa dodajam samo v breskovo marmelado, ostale pa lepo po starem.
Tudi breskovo sem že kuhal brez želirnega sredstva, tako da sem dodal olupljena nezrela naribana jabolka, vendar ne več kot 30%, ker se potem okus preveč spremeni, poleg tega morajo biti to jabolka dobrih poletnih ali zgodnjejesenskih sort (mantet, alkmene, koks oranžna reneta, lord lamburger,..) poznojesenske ali zimske sorte so še popolnoma brez okusa v času kuhanja breskove marmelade (poleti). Jabolka lahko dodajamo tudi v druge marmelade.

Drug način je, da kuhamo majhne količine 1 -1,5 kg - taka marmelada je hitro skuhana.

Tretje: če kuhamo marmelado iz jagodičevja, obvezno dodamo črni ribez, ki ima veliko pektina.

Četrto: uporabljamo kar najširši lonec - vsaj fi 26 (premer lonca), ker s tem povečamo površino izhlapevanja,

Petič: stalno mešamo ob močnejšem ognju (do 50% hitrejše izhlapevanje - prevejeno večkrat s tehtanjem)

Šestič - moralo bi biti prvič: kuhamo sadje, ki je že malo odstalo v gajbici (npr. slive sedaj lahko stojijo tudi teden dni) in ob tem seveda izgubljajo vlago (do 3% na dan), breskve pa lahko stojijo samo dva do tri dni, potem rade začnejo gniti (za tako "sušenje" ne uporabljamo popolnoma zrelih breskev, ker že naslednji dan lahko gnijejo).
To je v praksi težko dosledno izvajati, ker ko enkrat sadje oberemo, želimo pridelek kar najhitreje "pospraviti". Jaz se tega ne držim vedno, včasih mi tudi časovno ne ustreza (druge obveznosti).

Sedmič: sadje lahko delno posušimo v sušilniku sadja - tistemu za krhlje). Jaz sem že sušil borovnice, breskve,...)
Paziti je potrebno, da ne sušimo predolgo ter na previsoki temperaturi, ker se določeni deli sadeža lahko preveč posušijo in postanejo trdi. Sušeno sadje ohranja svoj prvotni okus.

Osmič: Če sadje peremo (breskve moramo), ga operemo uro ali dve pred predelavo, da se posuši.

Devetič: lahko damo kuhati v pečico in sicer v največji globok pekač (protfan), pečico nastavimo na 140 - 160 stopinj (odvisno od pečice) in vklopimo ventilator. Pridemo vsake 1/2 ure preverit in premešat. Kuha se praktično samo. Ta način je dober za mešane marmelade, slivovo, marabelno,...Torej za tiste, ki se jim okus ob daljšem času kuhanja ne poslabša._________________lp

[Svetloba]

Pred leti sem se, na enem izmed svojih potepanj, domala udomačil ob štedilniku neke prijazne tetke v Mostarju, ki je oddajala poceni sobe in kuhala izvrsten domač slivov džem.

Postopek je povsem enostaven: zrele, oprane in razkoščičene češplje (slive, krehlne...) naložiš v veliko posodo in na majhnem ognju, z občasnim mešanjem, paziti je potrebno, da se džem ne prime, oz. prismodi. Kuhaš toliko časa, da izhlapi čim več vode, cca. 3 ure, ali več, zavisi od količine in tega koliko gost džem bi želel imeti. Ko je kuhano vse skupaj z žlico, ali manjšo zajemalko, zadeva je kar precej gosta, naložiš v dobro oprane, oz. sterilne kozarce in zapreš ter pokriješ s kako odejo, da se vse skupaj čim počasneje ohlaja. Nič ne škoduje, če češpljam dodaš še malček cimeta, kak klinček, limonino lupino, limonin sok, ali kako drugo začimbo, oz. šilce dobrega ruma na vrhu kozarca pred zapiranjem. In to je to.

Je pa še druga različica, tako imenovan 'pekmez od pečene šljive', kjer zrele, oprane in razkoščičene, oz. razpolovljene slive, naložimo v posodo s kožo navzdol in vse skupaj damo v pečico, ki je ogreta na kakih 250 stopinj in jih pečemo kako uro in pol. Posode ne pokrijemo, da voda hitreje izhlapi. Nadaljni postopek je pa enak.

Razmerje med slivami in džemom je približno 2:1, se pravi, da iz 5kg sliv, dobimo približno 2,5kg odličnega domačega džema, ki je pripravljem po starem, tradicionalnem receptu._________________Vam povem vljudno ali po resnici?

[Aye-Aye]

Taka marmelada kuhana na ognju je najbolj okusna, ogenj da prav posebno energijo okus. A meni je dobra le iz sliv, vse drugo sadje imam raje bolj na hitro skupaj 5 min z agarjem.

Delam pa seveda iz sliv skoraj vedno to ta pečeno varianto, le da ker imam pa saj ne vem več kakšne sorte sploh, v glavnem okrogle rumenordeče sladke in pa modre trnate sladke z veliko vode. Ko potem po dveh urah pečenja še vedno plavajo, sok odlijem in dam v steklenice, ostalo pa še kakšno uro pečem, dodam pa zadnje čase začimbo od Sonnentor- ja Flower power (Sestavine: sladkorna pesa, cvetni listi vrtnice, cvetni listi sončnice, plavica, ognjič, cimet Cassia, klinčki, ingver, burbonska vanilija). Ima tak prijeten vonj in okus potem ta marmelada.

In tako imam dve muhi na en mah. Sok + marmelada