Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
No, vidiš, Brbr, - to so "napovedali" že lani na dnevu odprtih vrat
Ja, sem se premislila in sem ga lani spet imela . In kot da bi se ustrašil, da ga nočem več imeti, je lepo rodil in nič ni bil bolan ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
želim priti do semena starinskega fižola Ribnčan. Lepo prosim, če mi ga lahko odstopite za eno 15 m dolgo vrsto. Dobila sem namreč dve vrsti prostora na sosedini njivici.
Mil, imam dva ribnčana. "ta starega", ki ima rozasta zrna s progami. A ta pri meni zraste visok - pripleza do vrha prekle. je zelooo pozen. Začne cveteti šele konec poletja in dozori konec jeseni. To zna biti problem, če prehitro nastopi mokro, mrzlo vreme. Kakšno leto ne pridem do suhega zrnja... A ga vseeno vsako leto nekaj posadim, da ga vzdržujem. Če želiš ga dobiš za kakšno preklo.
Lani avgusta je izgledal takole (štiri prekle na desni strani)
Suhi stroki so pisani. Zrne izgleda takole:
Drugi Ribnčan, ki mu jaz pravim Urban, naj bi bil novejša sorta, ki jo tudi gojijo v okolici Ribnice. Je nizek fižol, zgoden, roden. Jaz ga sadim na njivi, ker je eden redkih, ki nekaj naredi tudi, če poleti hitro nastopi suša.
Tudi tega lahko dobiš nekaj. Izgelda pa takole:
Suhi stroki so slamnato rumene barve._________________naredimo svet lepši
Sorta so v začetku 21. stoletja odbrali pri Semenarni LjubljanaPo lastnostih se nekoliko razlikuje od opisa avtohtone domače populacije Ribničana oz. Ribenčana, ki so jo v preteklosti opisali kot polvisoko z viticami in valjastim rdečerjavim semenom s temnimi lisami, saj so rastline brez vitic in seme brez temnejših lis. Tako je npr. Viljem Rohrman v II. delu knjige Poljedelstvo, slovenskim gospodarjem v poduk (1902) rdeči ribniški fižol izpostavil med pomembnejšimi sortami in navedel: » … je rdeč in rižast. Ta fižol se po naših krajih močno prideluje in je posebno dober za kupčijo. Njegovo zrnje je valjastoin na koncih tumpasto. Ribniški fižol je dober za ilovnate in močne zemlje.«. Že veliko prej, leta 1860, je fižol podobnih lastnosti opisal Jožef Orel v časopisu Novice: »…in podolgasti rudeč fežol s černimi čarami (na Kranjskem ''hrovat'' imenovan), tudi pritlikovec…«. V Severjevih katalogih v obdobju med leti 1934 in 1938 (katalogi Sever & komp. 1934 in 1938) je Bokini ali ribničan uvrščen k nizkim fižolom za zrnje, seme pa opisano kot kratko bledordeče in rjavo črtano. V knjigi Stročnice iz leta 1941 Vinko Sadar Ribničana opiše: »…je rdeč in rižast. Cvet ribničana ima rožnato-rumeno jadro, beli krili in rumeno ladjico. Zrnje je valjasto na koncih topo…« Janez Zakotnik (1952) v knjigi Naš fižol piše: »Ribničan ima svetlordeče po dolgem temnordeče rižasto zrnje, valjaste nekoliko sploščene oblike…Pri ribničanu ločimo več odlik, ki se med seboj razlikujejo po rasti (izrazito nizke pa tudi močno vitičaste odlike), po obliki zrnja (kratko, valjasto zrnje in dolgo, bolj ploščato zrnje), po ranosti (rane in kasne olike), rodnost itd.«. Tudi Mihaela Černe v knjigi Stročnice (1997) piše: »…Ribničan je polvisok, ker razvije viti.«. V poročilu Proučitev bioloških vrednosti raznih sort fižola iz leta 1966 Silva Avšič fižol Ribenčan opiše kot: bujen, vitičast, z zelenimi stroki in valjastim, rdeče rjavim in temneje pisanim semenom. V Sortno listo Slovenije je bila sorta Ribnčan, ki se predvsem po odsotnosti lis na zrnju razlikuje od nekoš razširjene sorte Ribničan oz. Ribenčan, vpisana leta 2018 kot vrtičkarska sorta. Rastline so srednje do visoke, brez vitic. Listi so temno zeleni, cvet je bel na jadrih rahlo rumenkast. Cveti srednje zgodaj, dozoreva zgodaj. Večina strokov je 10 do 15 cm nad tlemi. Strok je dolg, sploščen in srednje širok, v tehnološki zrelosti srednje zelene barve in nitast. V stroku je 5 do 6 semen. Seme je veliko, ledvičasto a zelo rahlo ukrivljeno, absolutna masa suhega semena je okoli 500 g. Suho seme je enobarvno rdečkasto rjavo. Pridelki zrnja so srednje visoki. Ker je zgodna, le kakšen dan kasnejša od Češnjevca, jo lahko sejemo do začetka junija in bo dozorela v začetku septembra. Sorta je primerna za uporabo svežega in suhega zrnja.
"Ta star ribnčan" je pri meni visok (preraste fižolovko) izredno pozen fižol. Vsako leto imam težave z dozorevanjem, zato ga gojim le dve prekli, samo da ga ohranjam. Najedli se ga še nismo.
"Ta mlad ribnčan" je nizek, zgoden in zelo roden fižol _________________naredimo svet lepši
Še malo počakaj. Ne boš nič zamudil. Jaz sem danes posejala samo eno vrsto nizkega za stročje. Tako za probo. Je staro seme in ga ni škoda, tudi če ne bo nič.
Ostale bom pa od 4.maja dalje. Vse tja do začetka junija (visoke).
Fižol ljubi topla tla. Na enem "paklčku" s semeni je priporočljiva temperatura tal 20st. Danes je v Lj cca 12st._________________naredimo svet lepši
. In kot da bi se ustrašil, da ga nočem več imeti, je lepo rodil in nič ni bil bolan 
._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
.