Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožni raj v Murgrabnu
Moderator: Melona
29 Maj 2012
Preteklih nekaj dni sem se potepala po Obali v družbi naših forumašic. Kaj naj vam rečem... še enkrat res velika HVALA za družbo in organizacijo vsem, ki ste bile te dni z mano! Imela sem se krasno, brez vas vsi vrtovi in ljudje, ki sem jih v teh dneh spoznala, ne bi bili niti približno tako zanimivi, kot so bili. Še enkrat sem dobila potrditev, da vrtnice združujejo podobno misleče ljudi. Ti dnevi mi bodo res ostali v posebno lepem spominu.
Moj vrt me je med tem kar pogrešal, plevela je bilo za prodajat. Sem pa doma prvič doživela to, kar sem si tako želela - ko sem stopila iz avta sem že od daleč zaznala tisti znani vonj po vrtnicah, ki sem ga ob ogledih rožnikov imela v nosu preteklih nekaj dni. Ja, tudi pri meni so se vrtnice končno razrasle že toliko, da jih je zavohati na daleč.
Takole me je pričakal razcvet grede, kjer se cvetenje začne najprej.
In še cvetenje prve angležinje, Winchester Cathedral.
Preteklih nekaj dni sem se potepala po Obali v družbi naših forumašic. Kaj naj vam rečem... še enkrat res velika HVALA za družbo in organizacijo vsem, ki ste bile te dni z mano! Imela sem se krasno, brez vas vsi vrtovi in ljudje, ki sem jih v teh dneh spoznala, ne bi bili niti približno tako zanimivi, kot so bili. Še enkrat sem dobila potrditev, da vrtnice združujejo podobno misleče ljudi. Ti dnevi mi bodo res ostali v posebno lepem spominu.
Moj vrt me je med tem kar pogrešal, plevela je bilo za prodajat. Sem pa doma prvič doživela to, kar sem si tako želela - ko sem stopila iz avta sem že od daleč zaznala tisti znani vonj po vrtnicah, ki sem ga ob ogledih rožnikov imela v nosu preteklih nekaj dni. Ja, tudi pri meni so se vrtnice končno razrasle že toliko, da jih je zavohati na daleč.
Takole me je pričakal razcvet grede, kjer se cvetenje začne najprej.
In še cvetenje prve angležinje, Winchester Cathedral.
04 Jun 2012
V polni razcvet prehajajo tudi moje vrtnice. Manjka nam še kako leto ali dve, da se razrastejo tudi letos spomladi in lani jeseni sajeni grmi. Kljub temu sem vesela, da je v preteklih treh letih nastalo tole.
Kar nekaj rastlin, ki jih lani še skoraj ni bilo videti, je letos naredilo ze krasne grme in predvsem cvetove.
Louise Odier; škoda le, da se cvetovi osujejo tako hitro
Baron Gonella
.. pegging down na Quatre Seasons. Za precej starih vrtnic, kjer sem letos poskusno upogibala veje, ugotavljam, da z upogibanjem grmi izgledajo lepše in bolj polno, cvetenje pa sploh neprimerljivo obilnejše.
In še ena od mojih ljubljenk, Rosa Mundi.
V polni razcvet prehajajo tudi moje vrtnice. Manjka nam še kako leto ali dve, da se razrastejo tudi letos spomladi in lani jeseni sajeni grmi. Kljub temu sem vesela, da je v preteklih treh letih nastalo tole.
Kar nekaj rastlin, ki jih lani še skoraj ni bilo videti, je letos naredilo ze krasne grme in predvsem cvetove.
Louise Odier; škoda le, da se cvetovi osujejo tako hitro
Baron Gonella
.. pegging down na Quatre Seasons. Za precej starih vrtnic, kjer sem letos poskusno upogibala veje, ugotavljam, da z upogibanjem grmi izgledajo lepše in bolj polno, cvetenje pa sploh neprimerljivo obilnejše.
In še ena od mojih ljubljenk, Rosa Mundi.
05 Jun 2012
Spremljevalne rastline sem sadila po 2-3 skupaj, potrebujejo pa 2 leti, da se razrastejo. torej, kar si sadila letos, bo drugo leto ze kaj za videt, naslednje leto pa boš že redčila. Very Happy
Dosti vrtnic je res sajenih po 2 ali 3, ampak zdaj vidim, da to ne bi bilo potrebno, vsaj ne pri vseh. Pri nekaterih starih je to ok, sploh pri portlandkah, pri galkah in damaščankam pa je različno, odvisno od načina rasti. Pri angležinjah bo izgleda tudi ok, se pa še niso čisto razrasle tako da ti bom lahko povedala čez kako leto ali dve. Najbolje je, da si to prideš pogledat v živo.
Spremljevalne rastline sem sadila po 2-3 skupaj, potrebujejo pa 2 leti, da se razrastejo. torej, kar si sadila letos, bo drugo leto ze kaj za videt, naslednje leto pa boš že redčila. Very Happy
Dosti vrtnic je res sajenih po 2 ali 3, ampak zdaj vidim, da to ne bi bilo potrebno, vsaj ne pri vseh. Pri nekaterih starih je to ok, sploh pri portlandkah, pri galkah in damaščankam pa je različno, odvisno od načina rasti. Pri angležinjah bo izgleda tudi ok, se pa še niso čisto razrasle tako da ti bom lahko povedala čez kako leto ali dve. Najbolje je, da si to prideš pogledat v živo.
05 Jun 2012
Nekateri grmi so letos tako lepi, da se jih sploh ne morem nagledati.
Pink Leda cveti in raste res močno. Spomladi je imela 3m veje, zato sem 3 upognila. Rezultat je morje cvetov.
Upogibanje se je lepo obneslo tudi na damaščanki Botzaris.
Angležinja Scepter d'Isle je naredila lep grmiček. Diši pa tako močno, da ne morem reči drugega kot fenomenalno. Prevladuje vonj po miri.
Nekateri grmi so letos tako lepi, da se jih sploh ne morem nagledati.
Pink Leda cveti in raste res močno. Spomladi je imela 3m veje, zato sem 3 upognila. Rezultat je morje cvetov.
Upogibanje se je lepo obneslo tudi na damaščanki Botzaris.
Angležinja Scepter d'Isle je naredila lep grmiček. Diši pa tako močno, da ne morem reči drugega kot fenomenalno. Prevladuje vonj po miri.
12 Jun 2012
Moj vrt je res v polnem razcvetu. Tako, kot se razvijajo rastline in se v najboljši luči kažejo vedno nove vrtnice, se veselim tudi jaz. Prav zaslužijo si, da o njih tudi kaj zapišem.
Golden Celebration, ki je na zgornji sliki v ospredju, pri meni sicer ni nova, me pa navduši vsako leto znova. Najprej se razvijejo šopki popkov, ki se potem, ko se odpirajo eden za drugim, združijo v neverjetno bogata socvetja. Letos se mi zdi, da sem na novo odkrila njen vonj, nežen vonj po čaju.
Na tej sliki kraljujejo stare vrtnice. V ospredju sta Juno in George Vibert, galka, obe odkritje te sezone.
George Vibert cveti zelo bogato, njeni cvetovi so progasti, kar mi je še posebno všeč. Pričakovala sem, da bodo cveteli bolj kratkotrajno, a se začuda obdržijo kar kakih 5-6 dni. Veje se naravno prevešajo in seveda cvetijo po celi dolžini.
Juno je pa sploh zgodba zase. Največji cvet ima velikost cvetov potonike, za vrtnico je ogromen. Popolna oblika stare stolistnice je nezgrešljiva, ko se cvet osuje na tla je pod njim zaradi obilice cvetnih lističev vse belo. Obilica letošnjega dežje je cvetove tako obtežila, da jih nežne vejice mlade rastline ne morejo držati pokonci. Tudi njene veje se naravno povešajo in cvetijo po vsej dolžini.
Drugo leto bosta obe potrebovali močno oporo, ki jima bo dopustila naravno prevešanje a ju kljub temu obržala pokonci.
Leonardo da Vinci (desno spodaj) navduši vse, ki ga vidijo, tudi nepoznavalce. V svojem petem letu je pravi lepotec. Končno sem se ga naučila obrezovati, oziroma bolje rečeno ne obrezovati! Potrebuje namreč zelo malo rezi, le nekoliko krajšanja in čimmanj izrezovanja vej.
Na spodnji sliki mu družbo dela angležinja Graham Thomas.
Angležinja Heritage (na zgornji sliki malo za Leonardom) se je prav razvila šele letos, po petih letih. Morda zato ker je dobila konkurenco. Dodaja sem ji namreč še eno sadiko, ki bi naj malo zgostila obstoječ grm. Vse kaže, da ji je koristilo! Ob zelo lepih cvetovih je letos prvič razvila tudi svoj pravi močni vonj, mešanico medu in sadja, na trenutke celo zelo malo diši po miri.
Fantin Latour se je prav tako prvič začel kazati v svoji pravi podobi. Ko se razraste, bo kaj videti. Tudi on lepo reagira na upogibanje.
Grede s starimi vrtnicami so v polnem razcvetu. Večina rastlin je pri meni šele drugo leto. Ker nisem vedela, kakšna bo njihova rast, sem naravi pustila proste roke. Nastala je prava goščava z morjem cvetov. Za naslednja leta jih bom poskušala nekoliko ukrotiti. Nekatere rabijo še dodatno rezanje zaradi zgostitve rasti, druge samo opore.
Moj vrt je res v polnem razcvetu. Tako, kot se razvijajo rastline in se v najboljši luči kažejo vedno nove vrtnice, se veselim tudi jaz. Prav zaslužijo si, da o njih tudi kaj zapišem.
Golden Celebration, ki je na zgornji sliki v ospredju, pri meni sicer ni nova, me pa navduši vsako leto znova. Najprej se razvijejo šopki popkov, ki se potem, ko se odpirajo eden za drugim, združijo v neverjetno bogata socvetja. Letos se mi zdi, da sem na novo odkrila njen vonj, nežen vonj po čaju.
Na tej sliki kraljujejo stare vrtnice. V ospredju sta Juno in George Vibert, galka, obe odkritje te sezone.
George Vibert cveti zelo bogato, njeni cvetovi so progasti, kar mi je še posebno všeč. Pričakovala sem, da bodo cveteli bolj kratkotrajno, a se začuda obdržijo kar kakih 5-6 dni. Veje se naravno prevešajo in seveda cvetijo po celi dolžini.
Juno je pa sploh zgodba zase. Največji cvet ima velikost cvetov potonike, za vrtnico je ogromen. Popolna oblika stare stolistnice je nezgrešljiva, ko se cvet osuje na tla je pod njim zaradi obilice cvetnih lističev vse belo. Obilica letošnjega dežje je cvetove tako obtežila, da jih nežne vejice mlade rastline ne morejo držati pokonci. Tudi njene veje se naravno povešajo in cvetijo po vsej dolžini.
Drugo leto bosta obe potrebovali močno oporo, ki jima bo dopustila naravno prevešanje a ju kljub temu obržala pokonci.
Leonardo da Vinci (desno spodaj) navduši vse, ki ga vidijo, tudi nepoznavalce. V svojem petem letu je pravi lepotec. Končno sem se ga naučila obrezovati, oziroma bolje rečeno ne obrezovati! Potrebuje namreč zelo malo rezi, le nekoliko krajšanja in čimmanj izrezovanja vej.
Na spodnji sliki mu družbo dela angležinja Graham Thomas.
Angležinja Heritage (na zgornji sliki malo za Leonardom) se je prav razvila šele letos, po petih letih. Morda zato ker je dobila konkurenco. Dodaja sem ji namreč še eno sadiko, ki bi naj malo zgostila obstoječ grm. Vse kaže, da ji je koristilo! Ob zelo lepih cvetovih je letos prvič razvila tudi svoj pravi močni vonj, mešanico medu in sadja, na trenutke celo zelo malo diši po miri.
Fantin Latour se je prav tako prvič začel kazati v svoji pravi podobi. Ko se razraste, bo kaj videti. Tudi on lepo reagira na upogibanje.
Grede s starimi vrtnicami so v polnem razcvetu. Večina rastlin je pri meni šele drugo leto. Ker nisem vedela, kakšna bo njihova rast, sem naravi pustila proste roke. Nastala je prava goščava z morjem cvetov. Za naslednja leta jih bom poskušala nekoliko ukrotiti. Nekatere rabijo še dodatno rezanje zaradi zgostitve rasti, druge samo opore.
Damaščanka Mme. Hardy je zaradi svoje popolne oblike cvetov med bolj znanimi svoje vrste. Letos mi je pokazala, da tudi ona lahko razvije še lepšo obliko grma in polno cvetenje, če so njene veje upognjene. Na sliki se lepo vidi, kako cvetovi v loku padajo proti tlem.
Burbonki Mme. Ernest Calvat sicer še manjka kako leto do polne rasti, vendar je že zdaj med mojimi ljubljenkami. Cvetovi so kar veliki in polni, vonj pa izredno močan. Moj nos voha vonj, ki je mešanica vonja po stari vrtnici in breskvi. Še bolj zanimivo jo dela precej močna rdečkasta obarvanost mladih poganjkov, ki mi je zelo všeč.
Ne morem mimo še nekaterih novink, ki sem jih letos težko pričakovala.
Constance Spry, angležinja, me je navdušila s svojim resnično močnim vonjem po miri. Odpustila sem ji to, da cveti le enkrat, ta vonj mi bo ostal v nosu do prihodnjega leta,
Astronomia, sicer moderna vrtnica, je prišla k meni, ker so me pritegnili njeni enostavni veliki cvetovi in predvsem roza prašniki! Nima jih veliko vrtnic.
Rosa Sancta pa mi je posebna zaradi svoje zgodovine, trenutno je najstarejša vrtnica pri meni.
Burbonki Mme. Ernest Calvat sicer še manjka kako leto do polne rasti, vendar je že zdaj med mojimi ljubljenkami. Cvetovi so kar veliki in polni, vonj pa izredno močan. Moj nos voha vonj, ki je mešanica vonja po stari vrtnici in breskvi. Še bolj zanimivo jo dela precej močna rdečkasta obarvanost mladih poganjkov, ki mi je zelo všeč.
Ne morem mimo še nekaterih novink, ki sem jih letos težko pričakovala.
Constance Spry, angležinja, me je navdušila s svojim resnično močnim vonjem po miri. Odpustila sem ji to, da cveti le enkrat, ta vonj mi bo ostal v nosu do prihodnjega leta,
Astronomia, sicer moderna vrtnica, je prišla k meni, ker so me pritegnili njeni enostavni veliki cvetovi in predvsem roza prašniki! Nima jih veliko vrtnic.
Rosa Sancta pa mi je posebna zaradi svoje zgodovine, trenutno je najstarejša vrtnica pri meni.
15 Jul 2012
Glavno cvetenje je sicer tudi pri nas že mimo, vendar nekaterim vrtnicam še ni do počitka. Te dni me je res presenetila Sally Holmes, pri prvem cvetenju ni bilo toliko cvetov. Na eno od vej je naredila pravi oblak cvetja. Sklepam, da bo s časom in dozorevanjem cvvetela vedno bolj, pri meni je šele drugo pomlad.
Glavno cvetenje je sicer tudi pri nas že mimo, vendar nekaterim vrtnicam še ni do počitka. Te dni me je res presenetila Sally Holmes, pri prvem cvetenju ni bilo toliko cvetov. Na eno od vej je naredila pravi oblak cvetja. Sklepam, da bo s časom in dozorevanjem cvvetela vedno bolj, pri meni je šele drugo pomlad.
Joj, kako dolgo že nisem zapisala ničesar v temo o mojem vrtu. Se bom morala popraviti.
Letos je razcvet precej bolj pozen, kot je bil lani. Ravnokar sem primerjala slike od lani, v tem času je vrt že polno cvetel, zdaj se komaj odpirajo prvi cvetovi. Komaj čakam, da vidim razliko v primerjavi z lani.
Preizkušam nov 'pristop', brez gnojenja in škropljenja. Do njega sem prišla malo po slili razmer, malo pa po premisleku. Nisem imela ravno dosti časa, ko bi se spomladi morala s tem ukvarjati in nekaj časa me ni bilo doma. Ko sem se vrnila, je že vse tako brstelo, da sem še komaj uspela obrezati vse moje princeske. Pri nekaterih sem bila že skoraj prepozna.
In ko sem hitela z obrezovanjem in vmes razmišljala, kdaj jih bom uspela še pognojiti, se mi je utrnila ideja, da poskusimo eno leto vse skupaj zdržati brez 'dodatkov'. Na začetku sem se kar zgrozila sama nad sabo, češ, le kako mi lahko kaj takega sploh pade na pamet, potem mi je ideja postajala vedno bolj všeč.
Zanima me, kako bo z zdravjem rastlin in kako se bo to poznalo pri obilnosti cvetenja, predvsem pocvetajoče sorte bom še posebej skrbno opazovala. Previdnost je morda res mati modrosti, a radovednost pripelje do novih odkritij...
Letos je razcvet precej bolj pozen, kot je bil lani. Ravnokar sem primerjala slike od lani, v tem času je vrt že polno cvetel, zdaj se komaj odpirajo prvi cvetovi. Komaj čakam, da vidim razliko v primerjavi z lani.
Preizkušam nov 'pristop', brez gnojenja in škropljenja. Do njega sem prišla malo po slili razmer, malo pa po premisleku. Nisem imela ravno dosti časa, ko bi se spomladi morala s tem ukvarjati in nekaj časa me ni bilo doma. Ko sem se vrnila, je že vse tako brstelo, da sem še komaj uspela obrezati vse moje princeske. Pri nekaterih sem bila že skoraj prepozna.
In ko sem hitela z obrezovanjem in vmes razmišljala, kdaj jih bom uspela še pognojiti, se mi je utrnila ideja, da poskusimo eno leto vse skupaj zdržati brez 'dodatkov'. Na začetku sem se kar zgrozila sama nad sabo, češ, le kako mi lahko kaj takega sploh pade na pamet, potem mi je ideja postajala vedno bolj všeč.
Zanima me, kako bo z zdravjem rastlin in kako se bo to poznalo pri obilnosti cvetenja, predvsem pocvetajoče sorte bom še posebej skrbno opazovala. Previdnost je morda res mati modrosti, a radovednost pripelje do novih odkritij...
Živijo! Veš, po mojem letos ne bo niti opaziti, da nisi gnojila, saj je gotovo v zemlji še dovolj hranil od prejšnjih let. Po mojem lahko pričakuješ manj bele plesni (ki se bolj pogosto pojavlja, če je rast hitra in vreme vlažno, kot veš). Se pa bojim, da bi čez kako leto taka politika začela puščati sledove. Tako da za letos sem prepričana, da bo vse ok. Če pa te bo kaj motilo (pa ne pravim, da bi te moralo), lahko brez težav dognojiš malce po prvem cvetenju in si tako zagotoviš lepe cvetove pozneje, ne? _________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru.
J.M. Barrie
http://rosesinbloom.webs.com/
J.M. Barrie
http://rosesinbloom.webs.com/