Fižol

[GrGr]

Ja, letos je visoki čuden. Vijolični gre še nekako po reglcih, nek zgodnji maslenec pa je šele do polovice res visokoh prekel (ker so v senci za hišo), a že poln malih strokov. Res zgodaj!

[Tonček]

Danes sem si ogledal fižol sivček, ki ga en hmeljar goji v svojem hmeljišču. Lahko bi mu rekli kar hmeljarski sivček namesto udomačenega izraza savinjski sivček. Fižol je bil visoke rasti in videti zelo zdrav. Zgleda, da je tudi neobčutljiv na bolezni. Posajen je v manjkajočih zasaditvah hmelja. Hmelj, ki raste skupaj s fižolom, se mora redno škropiti, najmanj 6x na leto. Škropijo z atomizerjem.
Če bi koga zanimal nakup za ozimnico, mi naj javi na ZS.

[laksikon]

Tonček je napisal/a:

Fižol je bil visoke rasti in videti zelo zdrav. Zgleda, da je tudi neobčutljiv na bolezni. Posajen je v manjkajočih zasaditvah hmelja. Hmelj, ki raste skupaj s fižolom, se mora redno škropiti, najmanj 6x na leto. Škropijo z atomizerjem....

fižol je videti zelo zdrav, hja, saj mora biti, ko škropijo hmelj, imajo nastavljene šobe visoko in nastane velika meglica nad hmeljem, kjer nato veter nosi sem ter tja. Škropi se zelo pogosto (vsaj jaz sem to videl, ker sem živel eno obdobje v bližini nasada), ponoči slišiš pogosto ventilatorje od škropilnika. Prijatelj je imel v "zdravo" sadje v sadovnjaku zraven hmelja in ni nikoli škropil. Ne rabi Hmelj je precej občutljiv, tolče peronospora, pepelovka, tudi škodljivci napadajo od uši, pršice, bolhači, gosenice, vešče - insekticidov mora biti precej...vsaj tisto območje, ko sem opazoval so uporabljali tudi herbicide. Ja, je pa res, da v javnosti trdijo, da se hmelj ne škropi več tako pogosto. Ne vem, morda tam, kjer imajo kakšne križance z divjim hmeljem in da so bolj odporni.

[muha]

Dilema: kaj pa pivo?

Fižola za domače potrebe pridelamo premalo. Zanima me, kolikokrat in kako ga škropijo v kanadskih nasadih, od kjer je večina ponudbe v naših trgovskih centrih? Da na kitajske niti ne pomislim. No, pa saj z žiti in moko iz veleponudbe ni kaj dosti drugače. Ko sem gledala dokumentarno oddajo o pridelavi in hranjenju žit me je kar minilo. Zaključek je bil, da je polnozrnati kruh in kruh z otrobi še bolj škodljiv, ker v ovojnici ostane največ ostankov pesticidov in herbicidov.

Verjetno je podobno tudi s fižolom. Se z namakanjem in odlivanjem vode pred kuhanjem morda izlužijo tudi te snovi?

Ker nekaj je pač treba jesti in vsega se ne da dobiti pri pridelovalcih, ki jih osebno poznamo in jim zaupamo.

Mimogrede: kaj pa pravi na to ustrezna lokalna inšpekcija za varno hrano ??? Boš prijavil in bodo odredili uničenje?

[laksikon]

Še bolj zaskrbljujoča so škropiva na črnem trgu, še ne dolgo nazaj so slučajno na testu našli pri enem proizvajalcu bučnega olja zelo nevaren pesticid, ki je ŽE bil prepovedan v Jugoslaviji zaradi prevelike toksičnosti. Tak da Potem pa zgodbe o pesticidih, katere naše metode ugotavljanja ne zaznajo...

[Tonček]

muha je napisal/a:

... Mimogrede: kaj pa pravi na to ustrezna lokalna inšpekcija za varno hrano ??? Boš prijavil in bodo odredili uničenje?

Če se mi kaj gravža, je prijavljanje ljudi, zato ne bom prijavil. Bom pa še z večjim spoštovanjem gledal naših 40 prekel sivega cipra, za mene najboljše sorte v galaksiji.

[živa]

muha, sem gledala tudi jaz o žitu, vrstah mesa, ribah... Francozi so naredili odlično serijo dokumentarnih oddaj o hrani.

jem tisto, kar pridelamo, česar ne, ne jem (seveda govorim o zelenjavi). npr. endivija pri meni ne raste, jemo radič. Občutljiv želodec, ne kaprica.
okus kupljenih živil je popolnoma drugačen od lastnih pridelanih, zato cenimo vso domačo zelenjavo lastne proizvodnje. Če bi bili odvisni od trgovine, kar smo bili, bi pa iskali krompir in fižol kje blizu._________________Lp, Živa

[Danilo]

Laksikon, kot poznam, sestavo preparatov preverjajo z HPLC metodo. Ves "spekter pikov"se tako identificira. Težko kaj pride mimo in še to v drobnem promilu.Je pa zanimiva tema, če imaš kak bolj podroben namig.

[mfranc]

Zadnje dni se me loteva "eno mrzlično pričakovanje" dneva, ko bo fižol dozorel za obiranje. Toliko časa ga nisem gojil, da se sploh ne spomnim,
ali se čas dozorelosti kaj bistveno skrajša, če je sejan malo pozneje - sploh pa je od časa sajenja pravo tropsko vreme!

Sejal sem ga 22. junij, osnovni podatki za dozorevanje:

fižol Top Crop – 60 dni
fižol Capitano – 50 do 60 dni

Lahko pa že poročam, da je Capitano zelo obetajoč, kar se rasti tiče.



Slika je rahlo nepregledna, ozka gredica, 80 cm, je tik ob ograji s sosedi, pred fižolom pa pogled zastira naša greda z paradižniki in papriko.

Približno na sredini grede (rahlo v desno) pa se kar dobro vidijo štirje grmiči (2 x 2 s po šest zrn, isto kot Top Crop) fižola Capitano.
Malo višji grmi so, totalno zdravi, v polnem cvetenju; ima že prve plodiče, do 2 cm dolžine.
Top Crop je ves krmežljav, delno je polegel, muči ga sončni ožig.
Komaj čakam na pobiranje, no pa sem na začetku, 21. avgusta bo 60 dni - pričakoval sem že kaj bolj oprijemljivega .... _________________mfranc

[Melona]

Mehiški, ribničan Urban, dalmatin, Jacob's Cattle in Tiger's Eye; vsi nizki za zrnje.