Bolezni in škodljivci paradižnikov

[mfranc]

Ja, zanimivo. Že lani, ko sem hotel z enim od piretrin insekticidom tretirati uši na drevesu, ki raste že čez ribnik, sem prečital, da je zelo strupen za vodno favno.
Letos sme šprical z insektocidom, ki nima karence in opozorila za vodni živelj. Se moram spomniti, kaj sem uporabil - uši so po eni uporabi izginile.

Opažam pa tudi, da je na tržišču čedalje več insekticidov na bazi piretrina . Pa večinoma uporabljajo sintetični piretrin._________________mfranc

[mfranc]

tajci je napisal/a:

Šuštarjev je tudi pri meni za izvoz. Še najbolj so nadležni na malinah. K sreči ne pustijo tistega čudnega okusa, ki ga včasih znajo. Ima kdo kakšno učinkovito metodo, da se jih znebiš? Najbrž ne.

Tajci, verjetno si mislila smrdljivce? Kolikor vem, šuštarji ne delajo škode ...

Lahko povem, da jih pri meni po dvakratnem škropljenju (26. avgust, 2. september) z Karate Zeon ni več. Upam da se ne pojavijo ponovno, kar pa se še vedno lahko zgodi, te živalce so res neuničljive.

Ta čas pobiram paprike in paradižnike brez njihovega "podpisa" . Tudi na uč so izginili._________________mfranc

[mfranc]

Danes me je prava božja previdnost poslala lončnim čilijem dodati substrat; ta se je skozi sezono posedel za 3 - 4 centimetre.

Vse brez posebnosti; zadnji čili, Rocoto Aji Oro, pa je bil malo stisnjen na gredi, vmes med dvema vrstama paprik. Tam mu zelo ugaja, lonec je zasenčen z paprikami.
Ampak čim sem lonec postavil na mizo, sem se zgrozil; vse črno od potomcev smrdljivke . Ti mali hudički so takoj začeli bezljati in se skrivati;
ko sem se vrnil s fotoaparatom, jih je bilo tričetrt manj ....


_________________mfranc

[Plamenka]

Ojej! Letos še nisem odkrila gnezda. Imam pa letos naprednejše. Letijo in jih ne morem ujeti.

[muha]

Par dni nazaj smo se v vaškem klepetu dotaknili tudi pomanjkanja kalija pri paradižniku. Naj bi bilo vzrok zelenim ramenom in belim "žilam" v plodu.

Nekaj o tem:

- znaki na listju
- znaki na plodu - pod člankom o kalciju

Sovaščanka ima ta problem na kar nekaj rastlinah, čeprav je ob sajenju dodajala pepel. Pri meni ga, zaenkrat vsaj, ni opaziti. Gredice za paradižnik dobijo vsako leto zares obilno porcijo pepela.

[pajo]

muha je napisal/a:

Par dni nazaj smo se v vaškem klepetu dotaknili tudi pomanjkanja kalija pri paradižniku. Naj bi bilo vzrok zelenim ramenom in belim "žilam" v plodu. Nekaj o tem: - znaki na listju - znaki na plodu - pod člankom o kalciju Sovaščanka ima ta problem na kar nekaj rastlinah, čeprav je ob sajenju dodajala pepel. Pri meni ga, zaenkrat vsaj, ni opaziti. Gredice za paradižnik dobijo vsako leto zares obilno porcijo pepela.

Hvala dobri nasveti._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.

[Plamenka]

Kaj je to na mojem največjem letošnjem plodu paradižnika Kimberly? Menda ne plesen? Notri, v dnevni sobi.

[Bicikel]

Mogoče samo poškodba. Se težko razloči iz slike.

Metuljc bi mogoče bolje vedela kako je s plesnimi/gljivami. Saj v dnevni jim zna biti prav prijetno. Boš videla čez čas ali se kaj širi.

Sicer pa čestitke za tako zgodnje plodove. Nekateri še sejali nismo

[Plamenka]

Hvala, res upam, da je tako, kot si napisal. Doslej še nisem imela takega primera, pa na tak način gojim predsezonske paradižnike že precej let.

Tudi jaz jih še nisem sejala za glavno sezono. Predvidoma jih bom danes.

[Med_Ica]

muha je napisal/a:

Par dni nazaj smo se v vaškem klepetu dotaknili tudi pomanjkanja kalija pri paradižniku. Naj bi bilo vzrok zelenim ramenom in belim "žilam" v plodu. Nekaj o tem: - znaki na listju - znaki na plodu - pod člankom o kalciju Sovaščanka ima ta problem na kar nekaj rastlinah, čeprav je ob sajenju dodajala pepel. Pri meni ga, zaenkrat vsaj, ni opaziti. Gredice za paradižnik dobijo vsako leto zares obilno porcijo pepela.

Naj še jaz dodam moje izkušnje. Kalij je izredno pomemben tudi za velikosti in količino plodov. Pomanjkanje kalija vodi do prezgodnjega dozorevanja (prvi plod dozori do 10 dni pred deklariranim terminom).
Pri meni je pomanjaknje kalija oziroma nedostopnost le-tega za rastline posledica visokega pH-ja zemlje. Na določenih področjih kraškega terena je zemlja naravno bolj bazična. Če se tega ne zavedamo in ravnamo napačno, se lahko stanje kritično poslabša, kar se je zgodilo pri nas.
Ko sem začel vrtnariti sem opazil vse zgoraj naštete probleme. Analiza zemlje je pokazala visok pH, nizek delež organske snovi in zadostno količino vseh hranil. Slednja zaradi visokega pH-ja niso dostopna rastlinam, zato sem jih začel dodajati foliarno. Predvsem kalij, pa tudi magnezij in ostala mikrohranila.

Kaj je pripeljalo do tega? Nevlaganje organske snovi v zemljo (običajno je sosednji kmet pripeljal nekaj večinima neuležanega gnoja v katerem je bilo tudi polno ličink majskih hroščev) in pa pretiran vnos pepela. Ironično, pepel vsebuje ogromno kalija, ampak izredno močno dviguje pH. Takoj, ko je česen pokazal malo rumenenja konic listov, je dobil porcijo pepela. Zatorej, kot je zapisano v vseh priročnikih za vrtnarjenje, previdno s pepelom. Če samo malo popoprate, je ravno prav.

Rešitev je znižanje pH-ja, kar pa je zelo težko doseči. Dodal sem že veliko žvepla, verjetno bi se dalo še kaj narediti, ampak ker živim 60 km proč, sem se osredotočil le na najnujnejše - rastlinjak. Dodajam večinoma listavko, nekaj preperelega hlevskega gnoja, kljub vsemu pa še foliarno dodajam kalij. Letos bom zemljo gnojil, poleg 200litrov listavke, še z briketi bogatina (kokošji gnoj), ki vsebuje veliko kalija. Če pa kje srečam še kalijev sulfat, pa ga tudi takoj nabašem eno vrečo, še za ostali del vrta, ki ga upravlja tast.