To bom preverila pri letošnjem nizkem fižolu.
Prvega sem sadila brez zastirke, tudi kasneje mu je nisem uspela dodati v primerni debelini, je prej zastrl zemljo.
Drugega sem takoj po sajenju čezinčez prekrila s 5 cm slame. Ko ga bom jeseni pospravljala, bom lahko primerjala, če bo kaj razlike v koreninskem sistemu. Predstavljam si, da je globje vseeno več vlage, kot tik pod zastirko, kaj meniš?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ravnanje v sušnih razmerah
saj verjetno v začetni fazi rasti ne zastirate?
jaz zastrem, ko prvič okopljem zelenjavo in fižol osipam. Če je trava vmes, težje osipam.
Je pa res, da letos ni suše na moji njivi oz. je bilo brez dežja zadnja dva tedna, ampak ta teden je deževalo in previsoka vročina je vseeno naredila razpoke v zemlji, ki je bila trda kot kamen. zastirka bi morala biti zelo na debelo dana med rastline, da bi učinkovala._________________Lp, Živa
jaz zastrem, ko prvič okopljem zelenjavo in fižol osipam. Če je trava vmes, težje osipam.
Je pa res, da letos ni suše na moji njivi oz. je bilo brez dežja zadnja dva tedna, ampak ta teden je deževalo in previsoka vročina je vseeno naredila razpoke v zemlji, ki je bila trda kot kamen. zastirka bi morala biti zelo na debelo dana med rastline, da bi učinkovala._________________Lp, Živa
Muha, po moje stvar tudi sestave tal.
Živa, pomladi gotovo ne, če je setev poleti, pa ja, ker sicer ni šans, da bo zemlja ostala vlažna v tako plitvi globini, kjer so semena.
Trajnice zastiram vedno, vendar jih tudi redko in globoko zalivam, česar pri zelenjavi zaenkrat še ne upam (nimam toliko zelenjavnih izkušenj, večinoma sadjarske).
Živa, pomladi gotovo ne, če je setev poleti, pa ja, ker sicer ni šans, da bo zemlja ostala vlažna v tako plitvi globini, kjer so semena.
Trajnice zastiram vedno, vendar jih tudi redko in globoko zalivam, česar pri zelenjavi zaenkrat še ne upam (nimam toliko zelenjavnih izkušenj, večinoma sadjarske).
muha, imaš prav. miši se zaredijo v senu, če je dan predebelo. Zato krompir zastiram malo s travo iz samohodke. voluharjevih lukenj pa ne vidiš zaradi obilne zastirke, samo njegove učinke, ki pri korenju zatajijo, ker ga obgloda tako, da je zgoraj par cm korena in ravno dovolj, da zelenje ne oveni.
Crtj, poleti tudi jaz zastiram, sploh sedaj, ko že dva tedna presajam radič, romanesko in kar pokrijem s senom, da sonce ne zažge listov. ta vikend bodo vsi na svetlem, ker ne bo tako visokih vročin._________________Lp, Živa
Crtj, poleti tudi jaz zastiram, sploh sedaj, ko že dva tedna presajam radič, romanesko in kar pokrijem s senom, da sonce ne zažge listov. ta vikend bodo vsi na svetlem, ker ne bo tako visokih vročin._________________Lp, Živa
Dodatek k tej temi...
Ena od metod spoprijemanja s sušo je poviševanje deleža organske mase v tleh, da tla lažje absorbirajo vodo, ko je ta na voljo -- kar je zelo aktualno, če bo dejansko trend "manj dežja, ko pa bo, vse naenkrat".
No, človek bi si mislil, da če recimo redno zaoravaš rastlinske ostanke in kakšno kulturo tudi v celoti nameniš temu (na primer pri nas pomladi inkarnatko po cvetenju, pogosto pa tudi ajdo jeseni), si s tem nekaj opravil v tej smeri.
(Skoraj) nič nisi opravil. Po 10 letih takšnega pristopa se je zgodilo, da je imel traktorist čas samo v zelo sušnem tednu in ko je preoral, je njiva na težkih tleh bila videti kot kamnolom - sami bloki, primerni za klesanje.
Po drugi strani je bilo na zelenjavne grede predprejšnjo zimo nametano veliko suhega kurjega gnoja, recimo ranga 15 cm po celotni površini (100+ m2) in potem zaorano-premešano s kultivatorjem. Šele to je pripeljalo do resnično takoj opazne, tako rekoč gozdne strukture tal.
S to zgodbo želim povedati, da je lahko velika razlika med tem, ali neko ravnanje razumemo v kvalitativnem smislu - to je fajn početi - ali pa poznamo tudi kvantitativno plat - kako zelo je treba to početi. Možna so presenečenja.
Ena od metod spoprijemanja s sušo je poviševanje deleža organske mase v tleh, da tla lažje absorbirajo vodo, ko je ta na voljo -- kar je zelo aktualno, če bo dejansko trend "manj dežja, ko pa bo, vse naenkrat".
No, človek bi si mislil, da če recimo redno zaoravaš rastlinske ostanke in kakšno kulturo tudi v celoti nameniš temu (na primer pri nas pomladi inkarnatko po cvetenju, pogosto pa tudi ajdo jeseni), si s tem nekaj opravil v tej smeri.
(Skoraj) nič nisi opravil. Po 10 letih takšnega pristopa se je zgodilo, da je imel traktorist čas samo v zelo sušnem tednu in ko je preoral, je njiva na težkih tleh bila videti kot kamnolom - sami bloki, primerni za klesanje.
Po drugi strani je bilo na zelenjavne grede predprejšnjo zimo nametano veliko suhega kurjega gnoja, recimo ranga 15 cm po celotni površini (100+ m2) in potem zaorano-premešano s kultivatorjem. Šele to je pripeljalo do resnično takoj opazne, tako rekoč gozdne strukture tal.
S to zgodbo želim povedati, da je lahko velika razlika med tem, ali neko ravnanje razumemo v kvalitativnem smislu - to je fajn početi - ali pa poznamo tudi kvantitativno plat - kako zelo je treba to početi. Možna so presenečenja.
Točno tako. A ne samo kvantiteta, tudi kvaliteta dodanega materiala. Če bi na vrt toliko na debelo nametal in zaoral rastlinske ostanke, nisem prepričana, da bi bil rezultat enak, kot po kurjem gnoju. Bi rekla, da mora biti oboje: živalski in rastlinski odpadki v enem. Zato je tudi bil hlevski gnoj v starih časih dosti boljši, kot je današnja gnojevka, ker je bil obilo pomešan z nastiljem.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Ja, v tej smeri bom moral tudi jaz razmisliti, kako povečati vodno kapaciteto prsti.
Na mojem terenu namreč ves dež takoj vsrka, kar je sicer dobro ob obilnih padavinah.
Nikoli nimam zastajanja vode, nekaj ur po obilnem deževju grem lahko že takoj na njivo.
Bi bilo fino dobiti nekaj tiste črne barjanske zemlje ali pa kar en kamijon černozjoma iz Rusije ( aja, to bo zdaj bolj težko zaradi sankcij
).
Na mojem terenu namreč ves dež takoj vsrka, kar je sicer dobro ob obilnih padavinah.
Nikoli nimam zastajanja vode, nekaj ur po obilnem deževju grem lahko že takoj na njivo.
Bi bilo fino dobiti nekaj tiste črne barjanske zemlje ali pa kar en kamijon černozjoma iz Rusije ( aja, to bo zdaj bolj težko zaradi sankcij
).-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Ja, nekaj ilovice, oziroma kakšnih glinenih materialov res ne bi škodilo.
To glede barjanske zemlje me pa res zanima. Upam, da kdo kaj več napiše.
Poleti sem enkrat pri Škofljici zavil malo na barje in ob enem jarku nekoliko pokopal z lopatko.
Meni se je tisto zdela res krasna zemlja ( tudi koruza na poljih v bližini je bila lepa in visoka ).
To glede barjanske zemlje me pa res zanima. Upam, da kdo kaj več napiše.
Poleti sem enkrat pri Škofljici zavil malo na barje in ob enem jarku nekoliko pokopal z lopatko.
Meni se je tisto zdela res krasna zemlja ( tudi koruza na poljih v bližini je bila lepa in visoka ).