Mikoriza

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[mravlja]

Nekaj podrobnosti o mikorizi je najti tudi TULE
dodala: muha

---

Hoj, figula, lepo te je spet brati!

Mikorizo... Mikorize v podrobnosti še nisem študiral. Imaš ime kake dobre literature zanjo, kakšne knjige... - nekaj za čez zimo. Za čez zimo, za pod kovter ... - da me ne bo zeblo, itak.

[figula]

mravlja je napisal/a:

Hoj, figula, lepo te je spet brati! Mikorizo... Mikorize v podrobnosti še nisem študiral. Imaš ime kake dobre literature zanjo, kakšne knjige... - nekaj za čez zimo. Za čez zimo, za pod kovter ... - da me ne bo zeblo, itak.

Mikoriza je skupno ime za glive, ki vstopijo in zrastejo direktno v rastline in jim prinesejo "še topla" hranila. Če jih vzamemo kot celoto, so tudi eden izmed 4 trenutno znanih načinov naravnega hranjenja rastlin (človek si v svoji neskončni ošabnosti domišlja da ve, kaj rastlinam v nekem trenutku "manjka" in da je on zadolžen za hranjenje (gnojenje ) ubogih nebogljenih rastlin).

Rastlina jih s svojimi biskvitki in sladkorčki snubi in vabi rastoče glive in hkrati prebuja njihove speče spore v okolici svojih korenin. In mikoriza sledi tem bombončkom kot Janko in Metka in skozi posebne receptorje na rastlini vstopi vanjo.
Rastlina reče: "Hop, pa te imam 😊. Če želiš še naprej prejemati moje kekse in tortice, je tukaj nakupovalni listek - prinesi mi nekaj cinka, kalcija, mangana in ne pozabi na molibden! Malo vode bi mi tudi prav prišlo."
Gliva (mikoriza) reče: "Ni problema! Večino teh hranil imam, pohitim le še po mangan."
Gliva s svojimi encimi razgradi bodisi organsko bodisi kristalno snov na osnovne sestavine - tako dobi tudi želeni molibden in ga transportira v rastlino.

Hitrosti izmenjave hranil, ki jih mikoriza že ima v sebi in med rastlino seveda ne moremo meriti, ocenjujejo pa, da so potrebne le sekunde, da je rastlina sita, srečna, brez stresa in ima vse potrebno, da izdela svoje mojstrske kemijske spojine za svojo rast ali obrambo pred škodljivci.

Najbolj znani mikorizni povezavi sta endo in ecto. Endo je najbolj razširjena, obstajajo tudi DIY načini, kako si sami vzgojimo njene spore. Endo gliva vstopa direktno v rastlinske celice in tja tudi dostavi hranila.
Ecto povezav je sposobna manjša skupina rastlin, med njimi je največ dreves. Tudi kostanj. Tukaj se mikoriza razrašča v medceličnih prostorih. Za te spore ne obstaja DIY in jih je treba kupiti.

Mikorizo je dobro kupiti "čim bližje" domu. Mislim, da so spore, ki jih trži "mikoriza.si" iz Češke, kar bi recimo še bilo sprejemljivo. Je pa potrebno ob dobavi natančno pogledati vse datume, namreč komercialno pridobljene spore niso kaljive v neskončnost. Ob pravilnem skladiščenju ohranijo svojo vitalnost cca 9 mesecev. Če so datumi na embalaži prestari, je treba takoj reklamirat, ker smo kupili mrtvo snov.

Žal neke poljudne in branju prijazne literature o mikorizi nimam.

[mravlja]

Figula, hvala ti za izčrpen zapis.
Sicer vidim, da debate nisem začel na čisto pravem kraju (čeprav verjamem, da pride prav tudi pri vzgoji kostanja), vseeno pa še na hitro povprašam: ali imaš kake izkušnje z mikorizo pri vzgoji vlončenih sadik (sadja)? Razmišljam, da bi kostanje dal na kaljenje (in na vzgojo v prvem letu) v lonce. Se mi zdi, da bi jim pospešena rast korenin (kot ena od pozitivnih učinkov mikorize) dobro dela. Tudi sam bi jih tako to leto laže "prenašal" - oz. se jim izogibal.

[metuljc]

Mikoriza je ODNOS med glivo (njenimi hifami) in rastlino (njenimi koreninami.
Le in samo to je strokovno korektna uporaba izraza mikoriza.

[figula]

mravlja je napisal/a:

Figula, hvala ti za izčrpen zapis. Sicer vidim, da debate nisem začel na čisto pravem kraju (čeprav verjamem, da pride prav tudi pri vzgoji kostanja), vseeno pa še na hitro povprašam: ali imaš kake izkušnje z mikorizo pri vzgoji vlončenih sadik (sadja)? Razmišljam, da bi kostanje dal na kaljenje (in na vzgojo v prvem letu) v lonce. Se mi zdi, da bi jim pospešena rast korenin (kot ena od pozitivnih učinkov mikorize) dobro dela. Tudi sam bi jih tako to leto laže "prenašal" - oz. se jim izogibal.

Sicer nimam izkušenj z mikorizo v loncih, pa dajva tole malo razčlenit, ker mislim, da se ne bo obneslo:
- sadika je v loncu in ti bi želel več in večje korenine - to bi moral biti zelo veliiik lonec, da ne bi sadika zadavila sama sebe
- mikoriza ne pospešuje rasti korenin direktno, njena naloga je hranjenje rastline, za stimulacijo rasti korenin in koreninskih laskov so odgovorni drugi procesi in drugi mikroorganizmi. Ko boš na toplem pod odejo lahko pogledaš Rhizophagy cycle.
- gliva je največji organizem na zemlji, ti pa bi jo rad ujel v majhen lonec , ti lump ti

[mravlja]

Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil.

[figula]

mravlja je napisal/a:

Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil.

O, ta navada je pa tudi meni zelo znana . Za posebne rastlinice se pa splača potrudit in poskusit vse mogoče . Nekaj napotkov glede mikorize, da bo vsaj kaj možnosti za njen učinek:

1. Najprej ugotovi s katero vrsto se tvoja rastlina pogovarja: ali je endo ali je ecto. V primeru kostanja - je ecto, za ostale bo povedal stric google. Recimo takole: https://www.bio-organics.com/pages/specific-plants-trees-endo-mycorrhizae-and-ecto-mycorrhizae

2. Ko kupiš paketek ustrezne mikorize, je nujno pogledati vse datume, ki so na škatlici. Namreč cenejše komercialno pridelane spore (mešički) niso prav dolgo kaljive. Pridobivajo jih takole: ko rastlina zaključuje svojo vegetacijo, preneha hraniti mikorizo. Ta v korenini naredi mešičke (vesicles), kjer shrani hranila. Ti mešički so kot speče spore. Kadar kupimo mikorizne glive, običajno (pri cenovno ugodnejših ponudbah), dobimo te mešičke. Proizvajalci posušijo z mikorizo kolonizirane korenine, jih razrežejo in to kupimo kot inokulant mikorize. Prave spore, kaljive več sto let naredi mikorizna gliva izven korenin; komercialno jih pridobivajo v akvaponičnih sistemih. Te spore so seveda precej dražje.
Prav bi bilo, da sta navedena oba datuma: ko so bile korenine nabrane za nadaljnjo obdelavo in do kdaj je zadnji rok uporabe. Namreč ti mešički so kaljivi max 9 mesecev oz. še manj, če niso pravilno skladiščeni.

3. Spore je potrebno spraviti čim bližje koreninam. Ko presajaš/sadiš je to enostavno, pri že ulončeni rastlini je dobro s palčko narediti luknje skoraj do dna in vanje stresti pripravek - tekoč ali v prahu, odvisno od izbranih gliv. Ko mikorizna gliva kali, ima le 24-48 ur časa, da najde korenino, vstopi vanjo in dobi od rastline energijo. Če se to ne zgodi, gliva umre.

4. Da bo gliva lahko z razgradnjo pridobila hranila, ki jih bo rastlina želela, je dobro dati v lonec čim bolj pester nabor snovi: dobri so storži, listje, ne presejan kompost kot organska masa, pesek oz. kamenčki, .... Ko si bo rastlina npr. zaželela molibden, cink, kalcij, .... mora imeti mikorizna gliva na voljo dovolj surovin, iz katerih bo s svojimi encimi potegnila/razgradila te elemente/hranila.

Prosim nikar ne "glivice". To se sliši kot nekaj, kar ti zraste med nožnimi prsti . So kar preprosto glive .

Naj ti vse rastlinice lepo uspevajo

[mil]

Pozdrav

Hvala Figula

To pa je zame popolnoma nov svet. Je pa čudovito. Neznano, skrito, potrebno vsaj premisleka, kaj vse obstaja v zvezi z rastlinami.

Lepo bodimo, Mil

[mfranc]

Morda bi/bo kdo napisal kaj bolj konkretnega o mikorizi? Vem da določene rastline to bolj potrebujejo kot druge; pomeni da ene rastline mikorizo dobesedno življensko potrebujejo, druge pa lahko lepo vzgajamo brez tega.

Sam sem že pred desetletji z mikorizo pripravil teren za talne, vrtne orhideje.

Pa tudi kakšni bolj ubogi borovnici sem rešil življenje .... _________________mfranc