Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Armillaria mellea (Štorovka)
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Armillaria mellea (Štorovka)
(Prenos iz arhiva)
Travniška zasaditev stara 35-40 let (jablane, hruške, slive, orehi) nam je v zadnjih letih skoraj popolnoma propadla. Od verjetno vsaj 40-50 dreves, če ne več, kolikor jih je bilo posajenih tam nekje okoli 1980-1985, jih je do danes ostalo samo še nekaj, pa še za ta je samo vprašanje časa, koliko še imajo življenja. Ugibal sem že, kaj bi lahko bil vzrok, pa nisem prišel do pametnega zaključka, ker ni bilo nič (meni) očitnega. Zdelo se mi je, da glede na to, da dolgo let nihče ni skrbel za ta drevesa, da tako pač že mora biti. Kolikor mi je znano, omenjena drevesa odmirajo že vsaj 15-20 let eno za drugim, pa se nihče ni kaj dosti sekiral za to.
No, že lani pa so okoli nekaterih starih štorov in enega oreha, ki je že 2 ali 3 leta počasi hiral, na veliko pognale štorovke. V resnici so verjetno bile bolj ali manj vsako leto, samo da do zdaj tega nisem opazil, ker me ni bilo pravi čas na parceli ali pa pač nisem bil pozoren oziroma do par let nazaj, se sploh nisem zanimal. Letos pa isto, samo da je tega krat 3 ali še več! Še okoli ene jablane, ki tudi že nekaj let ni več prav pri sebi in je letos zgleda dokončno omagala, pa okoli ene druge dosti mlajše jablane, pa ena vrba beka se je poleti nerazumljivo posušila in so bile potem na njenih ostankih štorovke, in še vsepovsod po travniku, očitno kar iz plitvih korenin, ki se razpredajo vse naokoli. Kot kaže imam hudo infestacijo tega hudiča!
Zdaj pa vprašanje. A se je že kdo kaj ubadal s to nadlogo? Sam do danes nisem niti vedel, da so štorovke taki škodljivci. Mislil sem, da so to pač razkrojevalci, ki se naselijo na mrtva drevesa in počasi grizejo lesene ostanke. Pa ni tako, ampak gre zgleda za hude parazite, ki delajo veliko škodo. V nekaterih gozdovih naj bi menda predstavljale celo vodilni vzrok za propad dreves, pred vsemi drugimi boleznimi in insekti. Nekatere informacije sem našel tukaj: https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=17 in tukaj: http://ipm.ucanr.edu/PMG/PESTNOTES/pn74171.html.
Pri meni se ta stvar razprostira že na vsaj 400-500m2, lahko pa da še dosti več (celoten sadovnjak je na nekje 20-25 arih in samo na enem koncu stara drevesa ne propadajo). Jasno mi je, da moram odstraniti vse štore, ki še niso do zdaj razpadli in čim več okuženih korenin, vendar je tega precej, to je ogromno dela in sem prepričan, da niti približno se ne da vsega izkopati. Če ima kdo kakšne izkušnje in nasvete, kako se tega lotiti, bi bil izredno hvaležen. Problem je tudi v tem, da sem na tem območju v zadnjih letih propadla starejša drevesa sproti nadomeščal z novimi sadikami in zdaj se je tega nabralo že kar nekaj. Bi mi bilo škoda, če je vse obsojeno na propad, če se ne da problema nekako rešiti.
Še slike, kako zgleda, ko je napadeno drevo že bolj ali manj mrtvo:
No, že lani pa so okoli nekaterih starih štorov in enega oreha, ki je že 2 ali 3 leta počasi hiral, na veliko pognale štorovke. V resnici so verjetno bile bolj ali manj vsako leto, samo da do zdaj tega nisem opazil, ker me ni bilo pravi čas na parceli ali pa pač nisem bil pozoren oziroma do par let nazaj, se sploh nisem zanimal. Letos pa isto, samo da je tega krat 3 ali še več! Še okoli ene jablane, ki tudi že nekaj let ni več prav pri sebi in je letos zgleda dokončno omagala, pa okoli ene druge dosti mlajše jablane, pa ena vrba beka se je poleti nerazumljivo posušila in so bile potem na njenih ostankih štorovke, in še vsepovsod po travniku, očitno kar iz plitvih korenin, ki se razpredajo vse naokoli. Kot kaže imam hudo infestacijo tega hudiča!
Zdaj pa vprašanje. A se je že kdo kaj ubadal s to nadlogo? Sam do danes nisem niti vedel, da so štorovke taki škodljivci. Mislil sem, da so to pač razkrojevalci, ki se naselijo na mrtva drevesa in počasi grizejo lesene ostanke. Pa ni tako, ampak gre zgleda za hude parazite, ki delajo veliko škodo. V nekaterih gozdovih naj bi menda predstavljale celo vodilni vzrok za propad dreves, pred vsemi drugimi boleznimi in insekti. Nekatere informacije sem našel tukaj: https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=17 in tukaj: http://ipm.ucanr.edu/PMG/PESTNOTES/pn74171.html.
Pri meni se ta stvar razprostira že na vsaj 400-500m2, lahko pa da še dosti več (celoten sadovnjak je na nekje 20-25 arih in samo na enem koncu stara drevesa ne propadajo). Jasno mi je, da moram odstraniti vse štore, ki še niso do zdaj razpadli in čim več okuženih korenin, vendar je tega precej, to je ogromno dela in sem prepričan, da niti približno se ne da vsega izkopati. Če ima kdo kakšne izkušnje in nasvete, kako se tega lotiti, bi bil izredno hvaležen. Problem je tudi v tem, da sem na tem območju v zadnjih letih propadla starejša drevesa sproti nadomeščal z novimi sadikami in zdaj se je tega nabralo že kar nekaj. Bi mi bilo škoda, če je vse obsojeno na propad, če se ne da problema nekako rešiti.
Še slike, kako zgleda, ko je napadeno drevo že bolj ali manj mrtvo:
Oh ja, problem št. 1 tudi pri meni.
Letos so sploh po vsem deževju lepo vidne, ob še živih drevesih, starih štorih in njihovih koreninah.
V glavnem, študiram tele "kuzle" (nekje jih tako imenujejo) že nekaj časa, neke praktične kurative ni.
- baker nima učinka nanje,
- naredit prepreko pol metra (globlje bojda goba ne gre) v tla, da se ne more širit naprej, je težko (zdi se mi, da v enem letu rizomorfi zrastejo od nekaj 10 cm do 2 metra),
- čez poletje odstranit zemljo ob deblu in z okuženih korenin, da se osuši čez poletje, to bi šlo, ali pa najti napadeno korenino in jo izkopati, da se prepreči dostop gobi do debla,
- čimveč starega, napadenega lesa ven (to se letos lepo vidi, kjer so pač zrasle gobice), vendar je veliko tudi nevidnega (rizomorfi - tiste vijolično črne nitke, ki se jih hitro zamenja s koreninami - tako sem npr. za am. borovnice iz gozda prinešenega materiala v substrat pomotoma vmešaval tudi te, misleč da so to kakšne neškodljive koreninice)
- saditi manj občutljive sadne vrste na primernih podlagah (kalikor sem uspel ugotoviti so morda hruške na sejancih (čeprav spet je videvati tu v moji okolici stare tepke s polno štorovkami spodaj) in kakiji bolj odporni, asimina, od slivinih podlag 29c, v glavnem to se da poguglat - armillaria susceptible, tolerant, resistant),
- in od letos naprej bom poskusil z dodajanjem v sadilne jame Agri Bio Aktiv od Metroba https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/
Se pa to vleče iz generacije v generacijo sadovnjaka na istem mestu. Kar nekaj desetletij verjetno bi bilo potrebnih, da bi armillaria povsem izdahnila, ker dokler je kaj lesa ona živi in kolikor več ga je, toliko agresivnejša je.
Še nekaj linkov, ki sem jih bral:
https://www.ivr.si/skodljivec/bela-trohnoba-korenin/
https://pnwhandbooks.org/search/site/Plants%20Resistant%20or%20Susceptible%20to%20Armillaria%20Root%20Rot%2C%22%20in%20Section%203
https://docplayer.net/36754678-Plants-resistant-or-susceptible-to-armillaria-mellea-the-oak-root-fungus.html
http://ipm.illinois.edu/diseases/series600/rpd602/
https://www.clemson.edu/extension/peach/commercial/diseases/armillaria-root-rot.html
https://www.ior.poznan.pl/plik,2075,pertot-ilaria1-pdf.pdf
(preparat sicer za kap vinske trte, vendar bi moral po italijanskih virih delovati tudi na armillario)
https://belchim.si/proizvodi/vintec/
https://www.mdpi.com/2076-0817/10/1/76/htm
Srečno, in upam, da kaj pogruntaš!Nazadnje urejal/a JernejZ 21 Feb 2024 22:03; skupaj popravljeno 1 krat
Letos so sploh po vsem deževju lepo vidne, ob še živih drevesih, starih štorih in njihovih koreninah.
V glavnem, študiram tele "kuzle" (nekje jih tako imenujejo) že nekaj časa, neke praktične kurative ni.
- baker nima učinka nanje,
- naredit prepreko pol metra (globlje bojda goba ne gre) v tla, da se ne more širit naprej, je težko (zdi se mi, da v enem letu rizomorfi zrastejo od nekaj 10 cm do 2 metra),
- čez poletje odstranit zemljo ob deblu in z okuženih korenin, da se osuši čez poletje, to bi šlo, ali pa najti napadeno korenino in jo izkopati, da se prepreči dostop gobi do debla,
- čimveč starega, napadenega lesa ven (to se letos lepo vidi, kjer so pač zrasle gobice), vendar je veliko tudi nevidnega (rizomorfi - tiste vijolično črne nitke, ki se jih hitro zamenja s koreninami - tako sem npr. za am. borovnice iz gozda prinešenega materiala v substrat pomotoma vmešaval tudi te, misleč da so to kakšne neškodljive koreninice)
- saditi manj občutljive sadne vrste na primernih podlagah (kalikor sem uspel ugotoviti so morda hruške na sejancih (čeprav spet je videvati tu v moji okolici stare tepke s polno štorovkami spodaj) in kakiji bolj odporni, asimina, od slivinih podlag 29c, v glavnem to se da poguglat - armillaria susceptible, tolerant, resistant),
- in od letos naprej bom poskusil z dodajanjem v sadilne jame Agri Bio Aktiv od Metroba https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/
Se pa to vleče iz generacije v generacijo sadovnjaka na istem mestu. Kar nekaj desetletij verjetno bi bilo potrebnih, da bi armillaria povsem izdahnila, ker dokler je kaj lesa ona živi in kolikor več ga je, toliko agresivnejša je.
Še nekaj linkov, ki sem jih bral:
https://www.ivr.si/skodljivec/bela-trohnoba-korenin/
https://pnwhandbooks.org/search/site/Plants%20Resistant%20or%20Susceptible%20to%20Armillaria%20Root%20Rot%2C%22%20in%20Section%203
https://docplayer.net/36754678-Plants-resistant-or-susceptible-to-armillaria-mellea-the-oak-root-fungus.html
http://ipm.illinois.edu/diseases/series600/rpd602/
https://www.clemson.edu/extension/peach/commercial/diseases/armillaria-root-rot.html
https://www.ior.poznan.pl/plik,2075,pertot-ilaria1-pdf.pdf
(preparat sicer za kap vinske trte, vendar bi moral po italijanskih virih delovati tudi na armillario)
https://belchim.si/proizvodi/vintec/
https://www.mdpi.com/2076-0817/10/1/76/htm
Srečno, in upam, da kaj pogruntaš!Nazadnje urejal/a JernejZ 21 Feb 2024 22:03; skupaj popravljeno 1 krat
Lepa hvala za izčrpno pomoč! Hja, očitno bosta celo zimo pela kramp in lopata, potem pa upajmo na najboljše. Še najbolj sem jezen na sebe, ker sem verjetno sam v izdatni meri prispeval, da se mi je ta zadeva v zadnjih letih tako razbohotila. V tem "sadovnjaku" je že dolgo nazaj zrastla češnja, divjak, ki je bila takrat, ko sem jaz prevzel, že veliko drevo. Preveliko, da bi lahko pametno cepil, zato sem jo podrl, štor pa pustil, češ kdo se pa ima čas in voljo še s tem ukvarjat. To je bilo pred petimi leti. Po dveh letih so se na tem štoru razpasle štorovke in zdaj mi je videti, da je to glavni epicenter okužbe.
Glede boja proti Armillariji se mi pa obetavno sliši Trichoderma. Ta naj bi parazitirala Armillarijo, rada pa da ima sekance oziroma čim bolj droben mrtev lesni material. Ne vem pa, kje bi se to dobilo, in to točno določeno vrsto, ki napada točno to našo vrsto Armillarije.
edit: Aha, tisti italijanski preparat je na osnovi Trichoderme!
Glede boja proti Armillariji se mi pa obetavno sliši Trichoderma. Ta naj bi parazitirala Armillarijo, rada pa da ima sekance oziroma čim bolj droben mrtev lesni material. Ne vem pa, kje bi se to dobilo, in to točno določeno vrsto, ki napada točno to našo vrsto Armillarije.
edit: Aha, tisti italijanski preparat je na osnovi Trichoderme!
Pokliči Metrob. Mogoče ti lahko kaj pomagajo ali svetujejo; precej se ukvarjajo z biološkimi pripravki, s "prijaznimi" bakterijami, glivami ....
Ravno včeraj sem namešal substrat za radič v loncih. Uporabil sem tudi gnojilo Agri Bio Aktiv. https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/
Vsebuje tudi Trichoderma harzianum, ki še z drugimi sestavinami omejuje razvoj in delovanje: "Fusarium, Pythium, Armillaria, Sclerotinia, Phytophtora, Rhizoctonia itd"
Tole gnojilo verjetno ni pravo za uničevanje štorovke, še nekaj pripravkov imajo s soji Trichoderma._________________mfranc
Ravno včeraj sem namešal substrat za radič v loncih. Uporabil sem tudi gnojilo Agri Bio Aktiv. https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/
Vsebuje tudi Trichoderma harzianum, ki še z drugimi sestavinami omejuje razvoj in delovanje: "Fusarium, Pythium, Armillaria, Sclerotinia, Phytophtora, Rhizoctonia itd"
Tole gnojilo verjetno ni pravo za uničevanje štorovke, še nekaj pripravkov imajo s soji Trichoderma._________________mfranc
Tudi sam imam v sadovnjaku, ki datira v leto 1955-1960, probleme, tudi s štorovkami.
Prvič sem jih sicer opazil dve leti nazaj (lansko leto jih ni bilo), za prej bi težko rekel, ni pa izključeno.
No, dve leti nazaj so se jeseni pojavile neposredno ob deblu hruške in jablane. Naslednje leto hruška ni več odgnala, jablana pa precej normalno. Tekom leta se je potem opazilo vidno usihanje in sušenje vej 2/3 krošnje na strani, kjer so štorovke ob deblu bile. Tista 1/3 jablane, kjer štorovk ni bilo vidnih, je do jeseni preživela, preostali dve pa sta se do jeseni posušili. Jablana se je potem seveda požagala.
Težko bi rekel, da so štorovke prišle na novo, saj je spor v okolici zagotovo več kot dovolj, verjetno pa so vse zadnje pozebe (5x v šestih letih) starejša drevesa tako oslabila, da je štorovka prešla v invazijo in drevesa dokrajčila. Morda je tako, morda ne, a jaz to tako vidim. Starejša drevesa so na pozebe bolj občutljiva, lublje je bolj poškodovano, je tudi popokalo.
Drugega kot štore izkopat zaenkrat nisem počel, bo pa potrebno nekaj zagotovo naredit, saj ni nujno, da bi mlada, nova drevesa, lepo in normalno rasla.
Lahko omenim še to, da se mi je po prvi, res močni pozebi, kakih 9 let nazaj, naslednje leto na polovico posušila ena hruška. Sosedje so ravno tisto jesen odstranjevali bršljam okoli hiše, pa sem jih potihem obtožil, da so verejtno kaj 'zalivali' in je to pripomoglo k sušenju. A bolj kot razmišljam, bolj sem prepričan, da je bila kriva pozeba. Štorovk tedaj nikjer nisem videl, tako da bi njih izključil.
Letos sem opazil, med vožnjo naokrog, da je izredno veliko sadnega drevja pri nas suhega. Na videz popolna, lepa drevesa, ki na pomlad pač ne odženejo. Največ je hrušk, tudi zelo velikih, mogočnih dreves, precej jablan, najdejo pa se tudi druge vrste, npr. višnje.
(Štorovke so šle letos v kozarčke, da bo vsaj nekaj pametnega iz njih.)
Prvič sem jih sicer opazil dve leti nazaj (lansko leto jih ni bilo), za prej bi težko rekel, ni pa izključeno.
No, dve leti nazaj so se jeseni pojavile neposredno ob deblu hruške in jablane. Naslednje leto hruška ni več odgnala, jablana pa precej normalno. Tekom leta se je potem opazilo vidno usihanje in sušenje vej 2/3 krošnje na strani, kjer so štorovke ob deblu bile. Tista 1/3 jablane, kjer štorovk ni bilo vidnih, je do jeseni preživela, preostali dve pa sta se do jeseni posušili. Jablana se je potem seveda požagala.
Težko bi rekel, da so štorovke prišle na novo, saj je spor v okolici zagotovo več kot dovolj, verjetno pa so vse zadnje pozebe (5x v šestih letih) starejša drevesa tako oslabila, da je štorovka prešla v invazijo in drevesa dokrajčila. Morda je tako, morda ne, a jaz to tako vidim. Starejša drevesa so na pozebe bolj občutljiva, lublje je bolj poškodovano, je tudi popokalo.
Drugega kot štore izkopat zaenkrat nisem počel, bo pa potrebno nekaj zagotovo naredit, saj ni nujno, da bi mlada, nova drevesa, lepo in normalno rasla.
Lahko omenim še to, da se mi je po prvi, res močni pozebi, kakih 9 let nazaj, naslednje leto na polovico posušila ena hruška. Sosedje so ravno tisto jesen odstranjevali bršljam okoli hiše, pa sem jih potihem obtožil, da so verejtno kaj 'zalivali' in je to pripomoglo k sušenju. A bolj kot razmišljam, bolj sem prepričan, da je bila kriva pozeba. Štorovk tedaj nikjer nisem videl, tako da bi njih izključil.
Letos sem opazil, med vožnjo naokrog, da je izredno veliko sadnega drevja pri nas suhega. Na videz popolna, lepa drevesa, ki na pomlad pač ne odženejo. Največ je hrušk, tudi zelo velikih, mogočnih dreves, precej jablan, najdejo pa se tudi druge vrste, npr. višnje.
(Štorovke so šle letos v kozarčke, da bo vsaj nekaj pametnega iz njih.)
Treba je it v naravo.
borutl
borutl
Štorovke ne napadajo zdravih dreves, razen če ne dobijo prosto pot preko poškodovanega lubja na deblu, lahko pa tudi preko korenin, ki jih pogosto krajšajo ob sajenju. To jesen sem tudi sam opazoval nenavadno veliko štorovk okrog sadnih dreves, predvsem pa orehov. Drevo, okuženo z njimi, ne boste več rešili. Propad poteka počasi in (slaba tolažba najbrž) štorovke boste lahko pobirali precej let. Ker je odvisna od lesnega gostitelja, kako zasipavanje in škropljenje z fungicidi ne pomaga. Ohranjanje zdravega drevja in zaščita vseh ran je najbrž najboljša obramba. Vseeno upam, da bom slišal za kako uspešno kurativo.