Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Armillaria mellea (Štorovka)
mravlja, ne bi rad preveč ugibal, saj je takih lahko kar nekaj. Pomagala bi kaka fotka. Mogoče sem malo pristranski, ampak gobe so v osnovi koristne, saj razkrajajo organske materijale v oblike, ki so kot hrana spet dostopna. Le nekatere od njih (kot te "zlobne štorovke") malo prehitevajo in "napadejo" drevo ali grm, ki bi se sicer lahko še upiral neki osnovni bolezni ali poškodbi. Metuljc bi sigurno znala tole bolje povedati.
Danilo je napisal/a: |
Štorovke ne napadajo zdravih dreves, razen če ne dobijo prosto pot preko poškodovanega lubja na deblu, lahko pa tudi preko korenin, ki jih pogosto krajšajo ob sajenju. To jesen sem tudi sam opazoval nenavadno veliko štorovk okrog sadnih dreves, predvsem pa orehov. Drevo, okuženo z njimi, ne boste več rešili. Propad poteka počasi in (slaba tolažba najbrž) štorovke boste lahko pobirali precej let. Ker je odvisna od lesnega gostitelja, kako zasipavanje in škropljenje z fungicidi ne pomaga. Ohranjanje zdravega drevja in zaščita vseh ran je najbrž najboljša obramba. Vseeno upam, da bom slišal za kako uspešno kurativo. |
Bravo Danilo! Izredno dober zapis
Nobena gliva ali bakterija ali insekt ali katerekoli organizem, ki mu pravimo "škodljivec" ne napada zdravega tkiva katerekoli rastline!
Hvala vsem za odgovore! Očitno je ta zadeva precej bolj razširjena in dobro poznana, kot sem mislil. Kot rečeno, za mene je bila to novica. In tudi lani, ko sem naokoli ponujal štorovke iz sadovnjaka (žlahti in drugi laični javnosti), ni nihče omenil, da bi to lahko bilo kaj slabega. No, pač bomo imeli poleg vseh ostalih nadlog še eno, ki nam bo krajšala čas.
Se strinjam, da so verjetno res bistveno bolj izpostavljena drevesa, ki so tako ali drugače pod stresom in se v nekem trenutku pač ne morejo več boriti proti okužbi. Recimo zadnji oreh, ki sem ga podrl, je bil sicer veliko zdravo drevo (vsaj kakih 12m) s široko krošnjo itd. Ampak eno leto vem, da je bila huda pozeba precej pozno, ravno ko je cvetel in začel zeleneti, potem imam v zapiskih, da je eno leto (2018) zelo bogato obrodil, v naslednjih 3 letih (2019-2021) je pa počasi odmrl in letos sploh ni več odgnal. Štorovke so se na njem pojavile lani in takrat je bil že praktično mrtev. Tako da ja, mislim, da ga je tista pozeba pred leti toliko zdelala, da je potem podlegel bolezni.
Podobna zgodba je z eno staro jablano. Nikoli ni bila nič obrezovana (oziroma vsaj kar jaz vem, ne), veliko je bilo postaranih in izrojenih vej in eno leto jih je najprej dež in veter in nato še sneg veliko polomil. Nato sem jo še jaz izdatno obrezal. Potem pa naslednje leto enako kot pri orehu, relativno bogat pridelek, v naslednjih 2-3 letih pa propad.
Ampak pri drugi jablani je pa drugače. Ta je bila sajena kasneje in ni starejša kot kakih 20 let. Ves čas, kar vem zanjo, je bila zdrava. Jaz sem jo sicer v zadnjih letih postopoma vsako leto precej močno obrezal, ampak se je vedno močno obraščala in tudi ni bilo nikoli videti, da bi imela kake probleme. No letos so pa okoli nje zrastle štorovke in po izkušnjah sodeč je obsojena na smrt.
Tako da zaključek je, odstraniti vse, kar je napadeno in mrtvo, za živa drevesa pa čim lepše skrbeti, da bodo zdrava in se bodo lahko sama borila proti boleznim. Problem je samo v tem, ker je vsako leto nekaj, kar slabi rastline. Pozeba, suša, toča, voluhar, zajec, srnjak. Ni da ni, samo še kobilice manjkajo.
Se strinjam, da so verjetno res bistveno bolj izpostavljena drevesa, ki so tako ali drugače pod stresom in se v nekem trenutku pač ne morejo več boriti proti okužbi. Recimo zadnji oreh, ki sem ga podrl, je bil sicer veliko zdravo drevo (vsaj kakih 12m) s široko krošnjo itd. Ampak eno leto vem, da je bila huda pozeba precej pozno, ravno ko je cvetel in začel zeleneti, potem imam v zapiskih, da je eno leto (2018) zelo bogato obrodil, v naslednjih 3 letih (2019-2021) je pa počasi odmrl in letos sploh ni več odgnal. Štorovke so se na njem pojavile lani in takrat je bil že praktično mrtev. Tako da ja, mislim, da ga je tista pozeba pred leti toliko zdelala, da je potem podlegel bolezni.
Podobna zgodba je z eno staro jablano. Nikoli ni bila nič obrezovana (oziroma vsaj kar jaz vem, ne), veliko je bilo postaranih in izrojenih vej in eno leto jih je najprej dež in veter in nato še sneg veliko polomil. Nato sem jo še jaz izdatno obrezal. Potem pa naslednje leto enako kot pri orehu, relativno bogat pridelek, v naslednjih 2-3 letih pa propad.
Ampak pri drugi jablani je pa drugače. Ta je bila sajena kasneje in ni starejša kot kakih 20 let. Ves čas, kar vem zanjo, je bila zdrava. Jaz sem jo sicer v zadnjih letih postopoma vsako leto precej močno obrezal, ampak se je vedno močno obraščala in tudi ni bilo nikoli videti, da bi imela kake probleme. No letos so pa okoli nje zrastle štorovke in po izkušnjah sodeč je obsojena na smrt.
Tako da zaključek je, odstraniti vse, kar je napadeno in mrtvo, za živa drevesa pa čim lepše skrbeti, da bodo zdrava in se bodo lahko sama borila proti boleznim. Problem je samo v tem, ker je vsako leto nekaj, kar slabi rastline. Pozeba, suša, toča, voluhar, zajec, srnjak. Ni da ni, samo še kobilice manjkajo.
figula je napisal/a: |
Bravo Danilo! Izredno dober zapis Nobena gliva ali bakterija ali insekt ali katerekoli organizem, ki mu pravimo "škodljivec" ne napada zdravega tkiva katerekoli rastline! |
Včasih je treba reagirati, če kdo napiše bedarijo.
V naravi je nenehni boj za življenjski prostor. Organizmi uspešno napadajo tudi druge povsem zdrave organizme. Najlažje to vidimo v primeru vrst, ki so prinesene z drugih celin in lokalne vrste (še) nimajo ustrezne obrambe proti njim. Slej ko prej bodo obrambo razvile, ampak seveda bo trajalo predolgo, da bi mi za časa svojega življenja to dočakali. Po drugi strani pa tudi lokalno nenehno z evolucijo, ki se še ni končala, nastajajo novi uspešni organizmi, ki lahko prelisičijo in vstopijo v drug organizem in ga uničijo.
Pepe je napisal/a: | ||
Včasih je treba reagirati, če kdo napiše bedarijo. V naravi je nenehni boj za življenjski prostor. Organizmi uspešno napadajo tudi druge povsem zdrave organizme. Najlažje to vidimo v primeru vrst, ki so prinesene z drugih celin in lokalne vrste (še) nimajo ustrezne obrambe proti njim. Slej ko prej bodo obrambo razvile, ampak seveda bo trajalo predolgo, da bi mi za časa svojega življenja to dočakali. Po drugi strani pa tudi lokalno nenehno z evolucijo, ki se še ni končala, nastajajo novi uspešni organizmi, ki lahko prelisičijo in vstopijo v drug organizem in ga uničijo. |
Če je treba reagirati, je torej obstoj recimo tropske džungle nemogoč, ker jo sproti pojedo milijoni različnih insektov, ki tam prebivajo.
Ne, skozi koevolucijo vrst žuželk in rastlin se je, v klimaksnih ekosistemih, kar tropski gozdovi so, izoblikovalo sobivanje, ki vključuje nihanje števila (morda v tem primeru bolj biomase) žuželk in rastlin. Občasno in lokalno pa seveda prihaja do prekomerne namnožitve določene vrste, kar sproži tudi nihanja v številčnosti tudi drugih vrst, vpetih v izjemno kompleksne prehranjevalne splete teh ekosistemov. A na daljši rok se vse uravnoteži. Če ne poseže vmes človek......
metuljc je napisal/a: |
A na daljši rok se vse uravnoteži. Če ne poseže vmes človek...... |
Tu bo torej kleč! Na daljši rok ... ki je lahko nekaj desetletij ali še več, mi vrtnarji pa tako dolgo ne moremo čakati in posegamo, da bi rezultate dosegli čimprej. V danem primeru bi , tako si predstavljam, štorovke počasi uničile vsa drevesa in odmrle, ker ne bi imele več hrane. Čez nekaj časa bi na istem mestu lahko brez škode znova posadili drevesa. Samo, če imaš na voljo le en mali sadovnjak, si tega žal ne moreš privoščiti. In tako se vsakodnevno bojujemo z naravo, s čimerkoli, kar nam je pri roki. Zmagujemo bitke, narava pa vojno.