Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kot prvo se okužbe ne širijo preko trosov, vsaj ne direktno (ti se menda uspejo naseliti samo na mrtev les), ampak po zemlji direktno z ene rastline na drugo, kot drugo pa naj bi bilo v večini primerov takrat, ko poženejo gobe, že zdavnaj prepozno, ker je to že zadnji stadij okužbe.
Čemu potem trosi? To so razmoževalne celice, ki omogočajo pestrost, saj so nastale z mejotsko delitvijo in so torej genetsko različne, kot pri živalih spolne celice. Zagotovo se spore naselijo tudi na žive rastline, verjetno pa res tam, kjer je kak del rastline mrtev, poškodovan,..., saj so to pač vstopna mesta hif v organizem.
Danilo, če imam prav v spominu, so nekatere žveplenjače (Hypholoma) konkurenčne štorovkam. Na hitro, če poiščem na guglu, recimo: "Hypholoma fasciculare is regarded as a potentially effective biocontrol agent against Armillaria root disease." ..
Čemu potem trosi? To so razmoževalne celice, ki omogočajo pestrost, saj so nastale z mejotsko delitvijo in so torej genetsko različne, kot pri živalih spolne celice. Zagotovo se spore naselijo tudi na žive rastline, verjetno pa res tam, kjer je kak del rastline mrtev, poškodovan,..., saj so to pač vstopna mesta hif v organizem.
Samo ponavljam, kar sem prebral. To je, da trosi statistično nimajo pomembne vloge pri širjenju okužbe. Sklepam, da ima zdravo nepoškodovano drevo načeloma dovolj močno obrambo, da se goba ne more naseliti nanj preko trosov. No, če je poškodovano, potem pa ja. In seveda se goba s trosi razmnožuje, ampak rabi mrtev les, da se lahko trosi "primejo". Zato se tudi ne sme puščati štorov, ker je to potem lahko v sadovnjaku vstopna točka za okužbo, čeprav je prej tam ni bilo. Ampak kot rečeno, primarno naj bi se okužba širila z rizomorfi iz ene rastline na drugo. To pomeni, da se v bistvu širi in raste ena sama posamezna gliva, ki počasi žre cel drevesni sestoj. Menda naj bi bil po velikosti in masi največji posamezni organizem na svetu ravno neka vrsta štorovke. Nekje v Ameriki so menda našli eno, ki prekriva površino cca 8 kvadratnih kilometrov (800 hektarov)! Z DNA analizo so ugotovili, da gre za en sam organizem, ki je pač tako velik.
V Kanadi so jo določili. Podobno velikih je najbrž še več po svetu. Noamov zapis o žveplenjači je lahko odličen podatek. Če bom katero od žveplenjač (listavce ima najraje opečna) še našel pred zimo, jo bom skušal prenesti na kak sveže posekan vsaj po videzu nenaseljen les za poizkus. Predlagam, da to naredi še kdo z konkretnim problemom v sadovnjaku. Mogoče, mogoče in optimistično bi naselitev uspelo celo, kjer se je okužba drevesa začela le na enem delu.
Andrej, žveplenjače uspevajo le na mrtvem lesu- so izključno gniloživke, medtem ko so štorovke predvsem paraziti, šele nato gniloživke. Medtem sem izbrskal, da v olja motornih žag ne dodajajo samih žveplenjač, ampak še nekatere druge (moram še iskati). Tole našo debato sem razširil tudi na FB, kjer imam nekaj gobarskih in sadjarskih prijateljev poznavalcev, katerim bo tole zanimivo. Spodaj je kopija prispevka: "Krasna jesenska sezona je poleg gobarskih užitkov razkrila tudi veliko razširjenost Armillarie Mellee-Sivorumene mraznice. Množično so rasle tudi ostale, predvsem ta pa poleg koristnega razkrajanja odpadnega lesa povzroča slabenje in propadanje sadnega drevja. Iz videnega in pogovorov je jasno, da so ogroženi celi sadovnjaki, ko enkrat pride do okužbe. Širjenje njenega podgobja je zelo agresivno in tudi ko pride do sicer zdravega drevesa, je le vprašanje časa, kdaj bo našla priložnost za vstop preko kake rane, bolezni...Iz literature je razvidno, da njeni trosi uspešno naselijo odpaden les, za samo sadno ( in tudi drugo) drevje pa je usodnejša in direktna grožnja širjenje podgobja.Tudi v tujini to zaznavajo kot velik problem. Zaenkrat smo z nekaj sogovorniki zasledili, da kot zasilno obrambo svetujejo čimbolj striktno odstranjevanje okuženega in tudi neokuženega odpadnega drevja (s koreninami vred) in kopanje jarka kot prepreke širjenju. Ponekod v olje motornih žag(taka olja se da kupiti tudi pri nas) dodajajo trose manj uničujočih gob z namenom, da pred Armillarijo zasedejo les. Ene od teh soi Žveplenjače, za sadovnjake bi najbrž to bila Opečna Žveplenjača. Pri iglavcih bi bila uspešnješa naselitev Sivolistne žveplenjačePredlagam, da gobarji in sadjarji (gozdarji) združimo moči in nekaj naredimo za omejitev škode. Utopično je pričakovati splošno spremebo delovanja naravnega procesa, lahko pa v manjšem obsegu lokalno in invidualno pomagamo ohraniti posamezna drevesa, sadovnjake in tudi kak gozd. Poleg omenjenih ukrepov sem zbral še nekaj koristnih nasvetov preprečevanja širjenja: - prizadet les je izredno kužen. Žage in ostalo orodje je potrebno razkužiti, preden se lotimo drugega drevesa (pogosti prenosi pri obžagovanju drevja in grmov). -povsod, kjer se iz tal pojavijo mraznice (štorovke) izkopljemo les, na katerem rastejo. Ta les sežgemo. V osnovi je dovolj že, da izkopanega posušimo, saj tak ni več ustrezen gostitelj. - z cepilno smolo (ki je tudi fungicid) premažemo vse rane (tudi na koreninah, ki jih presekamo in trenutno ne moremo odstraniti). - enaki ukrepi veljajo tudi za ribez,maline..... in okrasno grmičevje, saj se loti tudi njih. Prosim, da dodate svoje izkušnje in mnenja. Koristni nasveti in deljenje idej lahko koristi marsikomu.
Poznam ta problem s štorovkami. Da ko se naselijo na drevo, zanj ni več rešitve. Samo zanima me pa še, je to v zadnjih letih kaj bolj pogost pojav, da prihaja do hujših okužb po sadovnjakih ?
Andrej, letošnja suša je bila izredno stresna celo za drevje z globokimi koreninami. Zaskrbljeno smo opazovali uvele krošnje in celotno naravo. Oslabele rastline so bile lažja tarča škodljivcev. Če so jeseni mikorizne gobe delovale zdravilno, pa množična rast štorovk kaže obširno dogajanje znotraj dreves in grmovnic. Žal tudi tam, kjer ne želimo.
