Ko grem v gozd in močno zadiši po črnemu trnu. Prekrasen grm.
Sem šla nabirati cvetove za čaj. Imajo pa cvetovi okus po mandlju. Baje, da so zdravilni tudi listi, lubje in korenina.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Prunus spinosa - črni trn
Po mandlju ... - več ali manj imajo vse "češpe" (prunusi) v pečkah amigdalin.
Meni se nikoli ni zdelo sporno, če je kaka manjša pečka (češnje) našla svojo pot po grlu navzdol, se mi zdi, da kake sile ne more biti. So pa "čez lužo" glede tega zelo previdni, mogoče celo rahlo panični in se bojijo zastrupitve.
Če so njihove "češpe" bolj strupene po naravi, pa nisem raziskoval.
Meni se nikoli ni zdelo sporno, če je kaka manjša pečka (češnje) našla svojo pot po grlu navzdol, se mi zdi, da kake sile ne more biti. So pa "čez lužo" glede tega zelo previdni, mogoče celo rahlo panični in se bojijo zastrupitve.
Če so njihove "češpe" bolj strupene po naravi, pa nisem raziskoval.
Mravlja: kot otroci smo na veliko jedli češnje s peškami vred, kadar jih je bilo malo. Pa ni bilo nikoli nikomur nič, saj se peške izločijo cele in jedrca sploh ne pridejo v stik s prebavili. Sem in tja sem pa pohrustala tudi kako sredico češpe, ker so se od nekaterih peške rade cepile. Kratkoročnega učinka ni bilo, o dolgoročnih pa nimam pojma.
mravlja je napisal/a: |
Po mandlju ... - več ali manj imajo vse "češpe" (prunusi) v pečkah amigdalin. Meni se nikoli ni zdelo sporno, če je kaka manjša pečka (češnje) našla svojo pot po grlu navzdol, se mi zdi, da kake sile ne more biti. So pa "čez lužo" glede tega zelo previdni, mogoče celo rahlo panični in se bojijo zastrupitve. Če so njihove "češpe" bolj strupene po naravi, pa nisem raziskoval. |
Ja, hkrati pa v vsaki trgovini lahko kupijo raznorazna zdravila in jih jejo kar v peščicah, ne le posamez.
Močno dvomim, da i se peške prebavile in bi se amigdalin sprostil.
Sploh pa, od česa neki so amareti grenki piškotki, pa amareto liker?
V količini je ključ, kakopak.
Danes sem šla na sprehod v tuj gozd in sem videla grme črnega trna, ki so polni plodov (slika zgoraj). Trnulje so velike kot lešniki. Jaz sem pa mislila, da sem že prepozna za nabiranje trnulj. Tako, da sem to možnost že čist skenslala in sem jo prestavila za naslednje leto. No, očitno nisem prepozna. Malo sem prebrala o črnem trnu na netu in vsi priporočajo, da je fajn, da se počaka, da pade prva slana preden se začne nabirati trnulje, ker pol so sadeži boljši. Zdaj ne vem, kaj naj naredim, ali naj jih grem takoj pobrati, ali naj počakam na prvo slano? Ja, slane še nekaj časa ne bo. In bojim se, da bodo ptiči sprazniti polne grme. Pa rada bi naredila sirup iz črnega trna. Je pa čudno, da recimo v našem gozdu se trnulje zelo hitro posušijo in hitro odpadejo. Tam v tistem tujem gozdu, pa plodovi še vedno lepo krasijo grme. Ne vem, zakaj prihaja do te razlike?! Res pa je, da je tisti gozd čist na drugem koncu.Nazadnje urejal/a Seasmoon 24 Okt 2023 09:31; skupaj popravljeno 6 krat
Life is like a game ... play it ...
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Sem našla nasad črnega trna, grm pri grmu. V 10 minutah sem ga nabrala kilo. Tam ga je res veliko. In prav prijetno ga je bilo nabirati, ker je bila čista tišina in samo ptičje petje se je slišalo in čisto nič drugega. Pa saj ne vem, kaj je bolje, nekateri pravijo, da se črni trn nabira septembra po prvi slani, spet drugi pa pravijo, da se črni trn nabira pozimi. Moje osebno mnenje pa je, da kasneje, ko se ga nabira, bolje je. Je pa tudi res, da dlje, ko se čaka, težje ga je najti. Zdaj ne vem ali imamo tukaj na obali dve sorti črnega trna ali kaj, ker recimo tle v našem gozdu, črni trn zmanjka zelo hitro, oktobra ga že ni več. Pa ne vem zakaj ga tako hitro zmanjka, ali ga ptiči pojejo, ali ga ljudje hitro oberejo, ali pa popada po tleh. Sem pa opazila, da je tle v našem gozdu bolj droben in zelo hitro se suši. Tam, ki sem ga pa zdaj nabirala v enem drugem gozdu, so pa plodovi veliki kot lešniki in še zdaj lepo krasijo grme. Morda bom šla še po eno rundo. No, pol sem jaz te plodove dala v skrinjo in včeraj sem naredila sirup. Še nikoli nisem naredila sirup iz črnega trna. Letos prvič. Me prav zanima okus. Sem pa probala plodove in so takega bolj trpkega okusa. Niso dobri!
Life is like a game ... play it ...