Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Punce, hvala, prav vesela sem, če sem vam polepšala dan. :grin:
Za 1vrtnico pa seveda nekaj o mojih izkušnjah z Meillandovim Cesarjem. Čeprav naj bi bil popenjavka, je v resnici bolj velik grm (maksimalno do 2 metra). Tudi cveti ne na isti način kot popenjavke (ki cvetijo na lanskih vejah bočno). Se ga pa da lepo pripeti v pahljačo, veje so relativno prožne. Mi smo ga lansko leto malo bolj porezali, ker je kazal zanke, da se bodo veje izrodile in bolj malo cvetele. Pa je bilo kar v redu, samo malo nižji je bil kot leto poprej. Pri vseh teh popenjavih variantah je vedno hudič najti pravo mero, koliko pustiti in koliko porezati, da v danem okolju in danih razmerah vrtnica da največ od sebe. No, ker je bil posajen leta 2007, se mi še vedno iščemo. Barva cvetov se zdi zelo odvisna od gnojenja, osvetljenosti in bog ve še česa, tako da je lahko precej bled (govorim o srednjem delu, ki je načeloma temnejši od zunanjih listov) ali pa kar močno obarvan. Sicer pa se preilva v vsej tonih od rumene preko pastelnih odtenkov oranžne, marelične, breskove, pa vse tja do rožnate, zunanji cvetni lističi pa so navadno bolj rožnato krem. Lističi sami so včasih skoraj gladki in zaobljeni, spet drugič pa vsi nakodrani, tako da dva cvetova nista enaka. Ko ostari, postane cvet v celoti malo bolj krem. Naj vas spomnim še, da je lanski cvetni čas bil izjemno deževen in so barve in cvetovi veliko bolj bogi, kot bi bili v soncu.
Pa saj slike povedo največ, ne?
Aja, pa še to: ker smo ga mi malo znižali, je nad njim na opori privezan Pierre de Ronsard, zato je na nekaterih slikah tako hecno, ker sem hotela dobiti samo Cesarja.
Tako tipično izgledajo pri nas cvetovi:
Potem pa so tu variacije:
Paše par posnetkov bolj od daleč:
Cveti precej obilno, navadno hkrati s Pierrom, v barvah sta si podobna (le da Pierre nima rumenih odtenkov), tako da sta kar lepa kombinacija. Glede vonja nimam v spominu nič zelo močnega, čisto brez pa tudi ni. Če se spomnim, bom dopisala, ko bo mogoče vonjati...
In zdaj, ko sem pogledala predogled, sem ugotovila, da sem se spet preveč razpisala in da bi verjetno to bilo že za novo temo ..._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Tanja, malo si morala počakati, ampak evo, zdaj pa o Polki. Polka je malo moj trn v peti: krasen cvet, ogromen, zanimive barve in spodobnega vonja...
Popek je čisto oranžen, ko ena mandarina.
Cvet se razpre v taisto oranžno, ki pa sčasoma bledi v pastelno marelično in potem skoraj svetlo roza.
Rastlina sama pa večna zagonetka. V štirih letih, odkar smo jo posadili, še nisem pogruntala, ali je problem v njej ali v meni (no, moji zemlji, večinoma). Spomladi (na primer zdaj) odžene navdušeno in navdušujoče, se krasno olista in se skoraj med prvimi zdi pripravljena na cvetenje. No, potem pa, namesto da bi nastavila cvetove na vseh teh svojih bočnih poganjkih, ti ali kar rastejo naprej (tudi po 1 m v višino) in potem enkrat koooončno zacvetijo z enim samim cvetom ali pa celo postanejo slepi in iz njih ni nič več. Tako da na koncu naenkrat mislim, da še nikoli ni naredila več kot 10 ali 12 cvetov naenkrat (za primerjavo, Rimosa jih naredili verjetno krepko preko 100, pa sta isto stari). Tudi pocvita podobno - malo in redko.
Večino časa potem to izgleda kot ena zelena masa s par cvetki...
Res je, da zna biti problem pri nas v zemlji, ker je tam teren malce problematičen zaradi nekih gradbenih ostankov, ki bi lahko bili spodaj. Ampak pognojena in zalivana je redno, raste skoraj še preveč, ni videti klorotična ali kaj podobnega, tako da v bistvu ne vem, če pač taka je ali če je res drugje problem. Tanja, ti mi boš znala povedati, kaj se dogaja pri vas. Komaj čakam!_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Ah, kljub temu, da sem trenutno tako zasedena v službi in nasploh (in se opravičujem, ker se tako poredko oglašam), si ne morem pomagati, da ne bi vsake toliko malo stopila na vrt. In glej ga zlomka, pri nas letos pohitevajo burbonke. No, saj so vedno relativno zgodnje, ampak navadno je to Louise Odier, letos pa je 'zmagala' La Reine Victoria:
Prav lep, dišeč cvetek mi je podarila. In sosedom tudi, ker visi praktično na cesto... Zacvetela je v bistvu že včeraj ali predvčerajšnjim, le jaz sem šele danes imela čas za fotkanje...
Poleg nje je njen sport Mme Pierre Oger, ki (sicer veliko temnejši, kot bo, ko bo topleje) z ušpičenimi popki samo čaka, da se bo odprl.
Kot ponavadi je med prvimi tudi Mme Edouard Herriot:
Cvet se sicer še ni razprl, diši pa že močnoooooo!
Zelo me je danes presenetil prvi cvet Souvenir de Mme August Charles (mož pa je zamudil njegov vonj, saj ga je šel gledat šele zvečer, ko pa ta vrtnica noče dišati...)
Od modernih popenjavk pa je kot vedno najbolj razvita Rimosa (ki je letos zelo zgodaj imela kar hud napad pegavosti - ojoj!):
Drugače pa jih je cel kup v že lepo popokanih popkih, a se nočejo razpriati, ker jih ponoči zebe... Tako na primer Mme Isaac Pereire:
Pa saj je res še zeloooo zgodaj. Lani je prva cvetela Louise Odier in to 1. maja...
Obilico cvetov vsem!_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Ok, zdaj me skrbi, da ne boste preveč pričakovali od teh mojih slik... Vrtnice pri meni vsekakor niso še zares razcvetene, je pa kar nekaj lepih cvetov. In seveda je tudi pri meni vrstni red popolnoma drugačen kot kdaj koli prej.
Kar nekaj cvetov je že na Rimosi - kot mala rumena sonca v tistem zelenilu. Zanimivo, ti prvi cvetovi so precej manjši, kot so bili prvi lanski. Mislim si, da zaradi pravzaprav razmeroma nizkih temperatur (zlasti ponoči).
To je prav ta prvi njen cvet. A ni sonček?
No, v resnici je pa prvi cvet imela burbonka La Reine Victoria, ki je skupaj s svojo sestro Mme Pierre Oger že na robu polnega cvetenja.
La Reine Victoria
Mme Pierre Oger
Mme Pierre Oger - prav zanimiva je, ker so popki čisto roza (še bolj temni od sestrinih), potem se pa odprejo v skoraj belo in sčasoma potemnijo v rahlo rožnato. V bistvu je bolj kot bela, pisana. :grin:
Več cvetov je na različnih vejah (na koncu vsake, kajpak) odprla že tudi Louise Odier (ki je lani med drugim cvetela prva).
Mme Lauriol de Barny je še tako majhna, v resnici ima eno ali dve vejici, ampak cvet! In vonj!
Še ena burbonka, ki ima že kar nekaj cvetov, je Souvenir de Mme August Charles. Čisto posebna med burbonkami, njen cvet me pogosto spominja na nekatere vrste dalij...
Mme Isaac Pereire se sicer uradno še ni čisto odprla (razen tistih pomrznjenih cvetov, ki imajo zelen center), so pa nekateri popki take bombe, da človek skoraj ne more verjet - tale na sliki ima kakih 5 cm ali več premera...
Njena sestra Mme Ernest Calvat se je hotela odpreti, a cvetove je spet preveč zeblo in so napol razviti, napol zeleni...
Zelo razvite popke imajo še druge burbonke, npr. Souvenir de la Malmaison, a slike bodo, ko se res odprejo.
Med hibridnimi ponavljavkami je najbolj hiter Baron Girod de l'Ain, ki je danes močno zadišal in zablestel v vsej svoji lepi škrlatni barvi.
Reine des Violettes pa tudi hoče razpirat cvetove, pa so malo zalizani od mraza - ta prvi je bolj tak čuden, diši pa, kot mora.
Moji dve kitajki pa sta na tako različnih mestih glede sonca, da je Louis XIV še kar odzadaj, medtem ko je Old Blush že v cvetju...
In ojoj! Skoraj bi pozabila tisto, ki pravzaprav največ cveti poleg malih bunkastih burbonk: Mme Edouard Herriot - cvetov je odprtih kakih 10, odpreti se jih mora že kakih 10x toliko, morda več...
In to je to za danes. Jutri pa bo že kaj novega, če le ne bo dež tudi letos pokvaril ta najlepši del... Sicer pa se cvetovi zdaj odpirajo že prav hitro. Če gre tako naprej, bo čez en teden že prav zelo zanimivo._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Najprej odgovor rene in Poeziji: Rene, hvala, zelo si me potolažila, ker imam včasih občutek, da utrujam, ko ves čas nekaj lepim... Me zelo veseli, če vam polepšam kako minutko. :grin: Poezija, saj ni tako hudo roza. V bistvu je Mme Pierre Oger precej bela, tudi ko postane malo bolj roza, je še vedno zelo bleda. Popki pa so roza samo zaradi mraza, itak, ko pa se vrtnica odpre, so le zunanji lističi malo lisasti. Odprti cvetovi postanejo temnejši s starostjo in zaradi botritisa in podobnih bolezni, ampak kot lahko vidiš na spodnjih slikah, so v bistvu še vedno precej beli, v živo še bolj kot na teh slikah.
In tukaj je še obljubljeni Pierre de Ronsard, ki je bil sicer slikan včeraj dopoldne malo proti soncu, tako da slika ni bog ve kaj. V resnici je barva izrazito bolj intenzivna kot normalno (zaradi mraza, seveda), je pa cvet ogromen in zelooooo polnjen. Seveda se je odprl na višini 2,5 m in ga ne morem spodobno fotografirati...
V teh dneh se na splošno odpirajo vrtnice kar po tekočem traku. Naj vam pokažem še nekaj cvetov od včeraj, saj danes nisem uspela slikati še novih (npr. danes so se odprle Danae, Felicia in Roserai de l'Hay - juppiiii, moj mož je super srečen glede te zadnje - dolga zgodba, jo povem magari ob predstavitvi same vrtnice).
Odprl se je prvi cvet Mme A. Meilland aka Peace aka Gloria Dei (katero ime imate najraje? nikoli ne vem, kaj naj zanjo napišem...) - zelo presenetljivo, ker se navadno odpre najprej vzpenjava različica, potem pa tale grmasta, letos pa obratno.
In še popek iste v climber izvedbi, ki ne zaostaja veliko:
Dva cvetova ima že celo New Dawn - spet zeloooo zgodaj v primerjavi s prejšnjimi leti.
Med burbonkami so se opogumile še naslednje:
Gruss an Teplitz
Mme Ernest Calvat - sicer še vedno malo zmrznjena v sredini
Mme Isaac Pereire - joj, kako ta vrtnica diši, prav pozabiš od lani do letos! Po mojem mnenju najbolj in najboljše dišeča vrtnica na mojem vrtu (in konkurenca ni prav slaba...).
Prince Napoleon
Kathleen Harrop
Danes pa se je odprla tudi Souvenir de la Malmaison (grmičasta varianta, climberica je še v popkih), a slika je od včeraj, ko so bili popki še napo zaprti.
Med ostalimi sortami pa še:
Cocktail ima že par rdečih sončec (blizu nas je eden bolj na soncu in je že popolnoma razcveten; naš zaostaja, ker mu druge vrtnice delajo senco)
Hibridna muškatka Cornelia - popkov ima še milijon, a ta prvi cvet je že!
Crepuscule (ki se na splošno nekaj kuja, a cvet je danes že odprt)
Nova Zembla - hibridna rugoza brez rugozinih listov
Roseraie de l'Hay - slika je od včeraj, danes pa sta popolnoma odprta dva cvetova in takooooo lepo dišita po klinčkih!
Medtem pa Rimosa in Herriot uporno odpirata nove cvetove in se počasi polnita:
Vedno bolj razcvetena pa sta tudi Louise Odier in Baron Girod de l'Ain, ki ju bom prilepila, ko bosta še bolj polni cvetov. :P_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Malo sem uredila svoj seznam vrtnic na začetku te teme, tako da je zdaj tak, kot mora biti. In urejala sem slike vrtnic iz zadnjih dni ter ugotovila, da cveti na vrtu že skoraj petdeset vrtnic! Huh, ni se mi zdelo še toliko ... Seveda jih ima večina po en cvet ali dva, le redke so že v polnem cvetu. In če koga zanima videti v živo specifično Mme Pierre Ogerin La Reine Victoria, je zdaj najboljši čas. Ostale niso še na vrhuncu, ampak bosta te dve že mimo, ko bo ostalo... In naj povem še to, da je La Reine Victoria edina stara vrtnica na mojem vrtu, ki ni cepljenček, temveč potaknjenec (iz pred-cepilnega obdobja): in kakooooo zelo se to pozna! Njen sport Pierre Oger je bogat, gost, ima relativno velike cvetove, ona pa je vsa klavrna, trpi sušo, cvetovi so pol manjši in skratka precej se kuja. Dala ji bom še eno leto, da se popravi, potem pa v najslabšem slučaju gre ven in jo zamenja cepljenček ali pa bom cepljenček samo posadila zraven. Toliko v poduk o starih vrtnicah in potikanju, da ne boste ponavljali mojih napak. Mene je izučilo. Zelo. :-? Prilepila bi sliko, a ni tako zelo videti kot v živo._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Najprej: voda, hvala! Gotovo bo in to prej, kot si mogoče misliš!
No, zadnje dni sem kar malo zapostavila svoj virtualni vrt: zunaj se tako veliko dogaja, da fotoaparat skoraj ne dohiteva več. Najprej o tistih, ki so že v polnem cvetu (danes sem že porezalaeno vedro odcvetelih cvetov, pa se popki na taistih rastlinah še odpirajo ...): Najbolj 'naprej' sta zdaj Mme Pierre Oger in La Reine Victoria, ki praktično že odcvetata (zlasti druga, ki ob svojih bogih koreninah in suši prav ne more več), a sta še vedno zelo lepi. Pri Ogeru je cvetov toliko, da kar visijo eden po drugem.
Skoraj popolnoma razcvetena je seveda Mme Edouard Herriot - ena njena veja je kot ogromni rožni venček, cela je kljub temu, da smo ji letos odrezali par starih vej proč, spektakularna.
Noro bogata je letos Rimosa: še nikoli ni bila tako velika, tako polna rož in tako lepa. S katerekoli strani jo gledam, vidim na desetine (stotine?) cvetov: od spredaj, znotraj pri zidu ali zgoraj iz balkona. In ko grem mimo nje, kar vse diši, kljub temu da vsak posamezen vonj nima nekega močnega vonja...
To sliko z vrha sem naredila pred par dnevi, zdaj je rož še več...
Tudi ta 'notranja' je že par dni stara in samo delna, ampak zdaj boljše nimam pri roki...
Nepričakovano lep je letos Baron Girod de l'Ain, ki sicer kliče po opori, ki je še nima, in visi na vse strani, ampak vsaka od dolgih vej je okrašena z zglednim številom lepih lepih cvetov. Takega Barona jaz osebno še nisem videla. :grin:
Prav tako veliko lepši kot prejšnja leta je Papa Meilland GPT, ki tokrat poleg omamnega vonja (enega najlepših pri modernih vrtnicah, ki ga jaz poznam) poklanja še veliko število cvetov (no, glede na velikost rastline in njeno rašnjo).
Med burbonkami cvetijo zdaj praktično vse razen dveh ali treh, razcvetelase je Louise Odier, spodaj na sliki je je samo en košček, kjer smo zvezali njene veje z Jamainom in naredili naravni lok. No, Jamain je komaj začel cveteti (naslednja slika), tako da efekt še ni pravi.
Druge burbonke, ki obilno cvetijo glede na njihovo mladost in majhnost, so Vivid, Paul Verdier, Zephirine Drouhin, Martha (kako čudovito diši!), Souvenir de la Malmaison (obe varianti, plezava in grmasta), in tako dalje. Ne cvetijo še Archiduchesse Elizabeth d'Autriche, Charles Deteraux in Frau o Plegg, ki pa bodo v naslednjih dneh... Cvetijo že vse štiri hibridne muškatke, ki so lani tudi naredile nekaj zelo dolgih vej in se razprostirajo vsenaokrog. Danes sta se okorajžila portlanda Rose de Rescht in Jacques Cartier, cvetijo pa žetudi hibridne čajevke, ker me še posebej čudi, glede na nizke nočne temperature (npr. Bolchoi, Baron de Rothschild, Peace, pa ena čudovita neznana, za katero smo sumili, da je Mr Lincoln, ampak mislim, da to ni to. In še in še. Tisti, ki ste zainteresirani, lepo vabljeni.
Naj povem še to, da mi ponavadi uspe narediti kar lepe sike (včasih lepše od resnica), letos pa se mi zdi, da mi ta lepi kadri uhajajo, tako da je efekt v živo tokrat gotovo lepši in bolj navdušujoč..._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Enkrat pred časom sem omenila, da bo prišla k meni slikat vrtnice ena (skoraj) profesionalna fotografinja in ta vikend se je tudi zgodilo. Če vas zanima, kako je ona doživela moje vrtnice, si lahko ogledate njen blog tukaj in tukaj.
Za okus pa vam prilepim eno od njenih slik:
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Ah, ta burja. No, danes pa sem šla po vrtu in videla, da imam pol manj grma Paula Ricarda (na tleh je kakih 6 vej po 70 cm...), posmukane so Mme Pierre Oger in La Reine Victoria, nekaj vej Rimose ima razcefrane cvetove in kamor se obrnem, najdem po tleh odlomljene popke ali kar razcvetene cvetove, zlasti Rimose in Mme Isaac Pereire... Hvala bogu, da je trenutno toliko cvetja, da se v bistvu ne opazi (razen seveda dragega Paula). Sicer pa je zdaj totalen užitek hoditi po vrtu: še tiste vrtnice, ki navadno nimajo izrazitega vonja, zdaj močno dišijo. In če ne posamezen cvet, pa masa naredi svoje. Ko grem ob hiši poleg špalirja, gre z mano najprej vonj Papa Meillanda, potem nenormalno močno diši Rimosa in na koncu še Pierre de Ronsard in Plais Royal dajeta občutek, kot da sem stopila v čajno hišo. O tistih delih z burbonkami niti ne bom govorila, ker je samoumevno, da dišijo... Res, poezija._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
In še to: na svojem FB profilu sem včeraj 'razstavila' 'portrete' vseh vrtnic, ki trenutno cvetijo pri nas. Če imate čas in voljo, si jih lahko ogledate tukaj. To seveda niso vse naše vrtnice, kot sem rekla, temveč le tiste, ki cvetijo sedaj. Slikane pa so namenoma od blizu, ne da bi se videlo celotno rastlino. Portreti, kot sem rekla. _________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. 
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru.