Artemisia dracunculus - pehtran

[copatka]

Jaz dodatnih izzivov ne rabim, jih imam že zaradi mikroklime več kot dovolj 😂 . Moj karkoližeje se ji je lepo prilagodil, v skrinji ga moram imeti pa v res dobro zatesnjeni posodi, ker sicer po pehtranu diši vsa vsebina 😉 .
Ja, res potemnijo stebla, skoraj olesenijo._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

[metuljc]

Nežni, francoski, Artemisia dracunculus vedno diši, je bolj delikaten za vzgojo. Ruski, A. Dracunculoides, je večji, bolj grobe rasti, običajno temneje zelen. Spodnji listi na steblu so pogosto vsej malo deljeni ali imajo ob bazi, morda bolje rečeno, izrazite zobce. Srečala sem vse odtenke od takih skoraj brez vonja do čudovito dišečih, celo paleto.
Ker jih vegetagivno razmnožujemo, se lastnosti ohranjajo.
S semenenju, križanjih pehtrana itd. pa kaj veliko ne vem.

[Melona]

Tudi jaz sem imela oba. Ruski je na vrtu bolj malo dišal, v potici je razvil okus in aromo in sem bila čisto zadovoljna z njim. Žal je preminil še preden se je mogel dobro razrasti. Potem sem imela do letos francoskega, vedno dišečega, strnjene rasti, takega manirlich obnašanja, da se v nekaj letih ni niti malo razširil. No, spomladi so za njim ostale le preperele korenine.

Kar se uporabnosti tiče, sta za moj okus oba dobra, zaradi bolj izrazitega vonja na vrtu pa je seveda v prednosti francoski.

[slavc]

Menda je problem francoskega to, da sam sebe zaduši. Kot je lepo opisala Melona - nič se ni razširjal, nato je propadel.
Svetujejo, da ga presajamo/razdelimo po treh letih, sicer se bo naredil samomor z zadušitvijo.

[copatka]

No, moji ruski mladički so izkopani, ti ne bodo delali samomora _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

[metuljc]

juglans je napisal/a:

robert je napisal/a: Kako pehtran shraniti za zimo,ali ga lahko posušim ali pa ga narežem in ga lahko zamrznem kot npr.drobnjak.Hvala in Lp Pri nas ga oberemo, nato ga skupaj s sladkorjem (približno 1:1) zmiksamo v mikserju do srednje fine strukture. Shranjujemo ga v steklenih kozarcih na sobni temperaturi v omari. Najdlje je stal leto in pol, pa se ni pokvaril. Na ta način zelo dobro ohrani aromo in je super v različnih pecivih, mufinih, zeliščnih kruhih ....

Da malo obudim tale shranek. Lahko bi dobil mesto med recepti.
Pravkar sem dobila zajeten šop pehtrana in bo šel v tovrstno zalogo.

[muha]

Ideja! Ga bom dala še tja.

Recept sem preizkusila, res se dobro obnese. V kozarčku sicer izgleda malo čudne barve, a okus, in le to je pomembno, povsem ohrani. Pa še sladkorja kasneje ni treba več dodajati.

[Lpmami]

Lani posajen pehtran mi je lepo delal. Bil je zelo košat, prav nič manirlih, se je štulil med jagode, stevijo, papriko, fižol. Glede na to, da zna kar nenadoma preminiti, me je malo skrbelo, če bo letos kaj z njim. Lepo je odgnal, en poganjek, lepo olistan, ima čez 10 cm, zraven pa polno manjših. Kaže, da bo spet lep grm.
Ne vem, kako je občutljiv na spomladanske pozebe. Zimo je preživel lepo zadekan z listjem. Lani je rastel na sončnem mestu, a v hudi gošči. Letos je ostal na istem mestu, v bližini so in tudi bodo jagode, stevija tudi, ker se mi je zelo razrasla s koreninami, ne vem pa, če bo odgnala, druge rastline okrog njega bodo pa manj goste. (Predvsem bom gledala, da bom res sadila NIZKI fižol, ne visokega )
Torej - koliko osončenja in koliko senčnosti ima rad pehtran?

[muha]

Za tega, ki ga lahko razmnožuješ s setvijo, se ni bati. Ta je trpežen in agresivne rasti. Naj bi bil "ruski".

Občutljiv je "francoski", ta se razmnožuje (vsaj pri vrtičkarjih) le s potaknjenci in delitvijo.

Kako je z osenčenostjo, ne vem, vedno sem mu poiskala več ali manj sončno mesto. Malo gneče ob "nogah" mu po mojih izkušnjah ne škodi. Više gor bi morda bilo drugače, a ruski pehtran tudi sam zraste tja čez pol metra.
Več bosta lahko povedali brbr in copatka, obe ga imata.

[Lpmami]

Hvala, Muha. Sprašujem zato, ker sem na maminem vrtu več let imela bujno rastočega v precejšnem šavju, a ne v višino, dobrega pol dneva na polnem soncu.
Ta del ima sonce praktično ves dan. Zdaj se moram odločiti, kaj in koliko bom sadila v njegovi okolici.