Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čas gre mimo in ker ga nimam prav veliko, ne uspem vseh slik pokazati, ki bi si jih želela. No, danes pa sem si vzela par minut in pripenjam nekaj takih bolj od daleč - nekaj skupkov. Saj veste, da je na našem vrtu pravi kaleidoskop (in to se mi zdi verjetno najbolj primerno resno ime za ta naš vrt) barv, oblik in vonjav. Na teh slikah se to kar dobro vidi...
Špalir s severovzhodne, notranje strani - v ospredju je palais Royal.
In še špalir z zunanje strani, obrnjen na jug. Ne morem se dovolj oddaljiti, da bi ga zajela čisto celega, ampak bo že tako v redu. Z desne strani se vidi Palais Royal, Pierre de Ronsard, Cesar, Rimosa, Polka in New Dawn.
En odreszek s sprednje strani, večinoma Pierre de Ronsard. Njegove najdaljše veje so preko 3 m, pri čemer iz glavne veje že raste debela stranska in cveti tudi 4 m proč od korenin.
Z druge strani pa kraljuje New Dawn, ki je letos res lepa in se mi zdi, da si zasluži fotko.
En košček moderne grede: bela je White Meidiland, rdeča Traviata, lososova Ferdy; vsake se v resnici vidi le del.
Pa še en skupek: oranžna je Crepuscule, roza Angela (letos, ko je malo zrastla, je prav nevejetno lepa), vijočična Rhapsody in Blue.
Desna stran loka - na loku samenm so burbonke že čisto na koncu, edino Reine des Violettes še kar naprej močno cveti, drugače pa je zdaja malo videti Cocktail in popenjavi Peace (leva stran), bolj na desni pa hibridne muškatke Buff Beauty in Danae.
In leva stran loka, kjer še cveti Pereire, vidi pa se še predvsem Peace in Cocktail.
Cocktail, Peace in prav odzadaj še malo Souvenir du dr Jamain.
In pogled v obratno smer: Cocktail, Peace in jamain na levi, hibridne mupkatki v ozadju, Malo Pereireja v odcvetanju...
Souvenir du Docteur Jamain pleza na vse strani in povsod cveti...
In če bi hoteli imeti eno samo vrtnico, staro, dišečo, ponvaljavo in povrhu še kompakten grmiček, je po mojem mnenju ta portlandka -Jacques Cartier - idealna. Cvetovi kot potonike, vendar z omamnim vonjem starih vrtnic. Kaj bi si lahko še omislili?
In za konec še to: Louise Odier, ki cveti že več kot en mesec - še vedno lepa in dišeča. :grin:
Toliko iz Kaleidoskopa! :P_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
No, malo sem 'zaspala' z opisi, vrt pa nič ne spi in gre vse svojo pot. Mukoma sem uspela vse porezati (dež mi pri tem ni prav nič pomagal, je pa zato tudi mož poprijel za škarje). Prvo cvetenje se bliža koncu, a ne še čisto.
Vztrajno cveti Louise Odier, ki je začela 22. aprila in ima trenutno še tale krasni šopek in še enega podobnega.
Prav tako ima še nekaj vej polne vršičke cvetov na Cocktailu:
Gruss an Teplitz noče nehati cveteti - cvetov ni zelo veliko, vendar se odkar je začel, še ni ustavil.
Enako velja za Hanso - premislila sem si glede te vrtnice: vse pohvale so zaslužene. (Lani sem bila malo skeptična, a rastlina je bila še čisto nova.)
In zanimivo - Crepuscule je začel bolj klavrno, bil je tak brez perja, s komaj nekaj cvetovi. No, namesto da bi nehal cvetei, se je le olistal in pognal še veliko več cvetov kot prej, tako da je zdaj veliko lepši kot sredi maja.
Razcvetele so se še naslednje:
The Mermaid
The Fairy
Seafoam (tisti rumeni lističi niso njeni, ampak od The Mermaid)
Že kar nekaj časa cveti tudi Frederic Mistral
Veliko lepše cvetove kot pred par tedni v suši je naredila tudi Zephirine Drouhin in ne vem, če naj to štejem kot drugo cvetenje ali kar nadaljvevanje prvega, saj vmes praktično ni čisto nehala.
Gotovo pa gre v drugo cvetenje Rimosa (počivala je kaka dva tedna, se obrasla in zdaj odpira lepe, micene popke (veliko manjše kot pri prvem cvetenju, pa vendar krasne).
Pocvitajo pa že tudi druge, kot na primer Rose de Rescht, Rose de Roi (v bistvu ne ena ne druga nista naredili pavze), Papa Meilland, Bolchoi, in seveda, da ne pozabim Mme Pierre Oger in Mme Edouard Herriot (obe imata šele par cvetov, vendar se jih pripravlja kar nekaj) in tako dalje - v bistvu se vseh zdaj ne spomnim... Bo pač to dovolj, ne? :grin:
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Vreme ni lepo, ampak vrtnice se ne dajo! In mene ta nov fotoaparat tako mika, da ga moram kar naprej uporabljati... Tako pa še vi doživljate moje prve poskuse...
Seveda so kljub mojem fotografskem navdušenju vrtnice tiste, ki si zaslužijo, da se jih fotografira. Kot sem pisala zadnjič, so ene še vedno v prvem cvetenju oz. sploh ne mislijo prekiniti - taki sta npr. Crepuscule in Gruss an Teplitz.
Crepuscule bi morala slikati s ceste, ker je lepša, pa se mi ni dalo iti dol... Se pa vseeno vidi, da je cvetja še prav veliko, glede na to, da je prve cvetove začela odpirati zadnje dni aprila!
Gruss an Teplitz pa tudi težko pametno slikam v celoti, ker cveti z vseh strani po malo, in prav tako nenehno že od zadnjih dni aprila.
Še ena, ki kar vztraja brez prekinitve, je Cocktail. Pa saj sem jo že opisala...
Zelo lepo sta se v drugo razcveteli Mme Pierre Oger (zadnjič se je videlo bolj malo) in Rimosa - druga letos prvič, odkar jo imam, cveti tako obilno v drugo. Popki se še odpirajo, cvetov seveda ne bo toliko kot v maju, ampak sem vseeno zelooooo zadovoljna.
Mme Pierre Oger
Rimosa
Čudovito letos ponavljata tudi oba Papa Meillanda - grmasti in popenjavi - in cela pot ob hiši diši po njiju. Rada ju imam (ja, tudi plezavega, čez katerega sem že toliko tarnala) predvsem zaradi omamnega vonja, pa tudi žametast cvet ne škodi. :P
Papa Meilland - grmasti
... in Papa Meilland GPT - plezavi
Obvezno moram pohvaliti tudi Polko, čez katero sem prav tako precej tarnala, ampak letos pa je kar radodarna s svojimi čudovitimi cvetovi. Nikoli ne bo tako polna cvetov kot npr. Rimosa, vendar jih je letos kar precej in še veliko popkov za naslednje tedne.
Zelo pozno je letos zacvetela hibridna čajevka Botero (praktično ko so vse ostale hč že odcvetele...), ampak jo razumem, saj je večino časa v senci drugih vrtnic... Njen cvet je izredno poln in bogat, pa tudi zelo lepo diši.
Med ostalimi, ki so že drugič v cvetju pa naj pokažem še naslednje:
Rose de Roi (portlandka)
Tino Rossi (hibridna čajevka)
Elle (hč)
Bolchoi (ki cveti izredno veliko, vsako leto)
Vick's Caprice (se mi zdi, da sem na eni veji le zasledila kako črtico - moram se odločiti, ali naj vse ostalo porežem...)
Souvenir de la Malmaison GPT (plezava - je že odprla cvet, a ga je moj mož utrgal in podaril današnjim gostom, preden sem ga uspela slikati...)
Louis XIV (kitajka)
Cosmos (hč)
Just Joey (hč)
Frederic Mistral (hč)
Paul Ricard (hč; tudi nenormalno dosti cveti)
Zephirine Drouhin (burbonka)
In pa tri od mojih malih miniaturnih vrtnic:
Red Meillandina
Rose Meillandina
Mandarine Symphonie
Še bi jih bilo, ampak zdaj pa že pretiravam, ne? _________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Moram se spet oglasiti s svojega vrta, ker se dogajajo novosti.
Najprej se moram opravičiti moji Polki, o kateri sem imela že kar nekaj pikrih besed, pa se je letos odločila, da me bo očitno spravila na laž. Čeprav prvo cvetenje (če se sploh tako lahko izrazim) ni bilo nič drugačno kot ponavadi, pa od začetka maja ni nehala cveteti in v bistvu so se cvetovi kar množili in zdaj jih je v bistvu (za njene razmere) polna. Danes je v polnem soncu izgledala takole:
Skupaj z Rimoso, ki se je letos tudi odločila čudovito pocvitati izgledata takole:
In če se vam ne zdi nič posebnega, naj povem še enkrat, da Rimosa pri meni do letos praktično NI pocvitala (en, dva cvetova, mogoče), Polka pa v celi sezoni navadno ni naredila več kot 15 cvetov... Jaz sem navdušena in zeloooo vesela!
Kar lepo pocvitajo burbonke, čeprav so večinoma zelo mlade rastline.
Boule de Neige se zdaj pri drugem cvetenju malo bolj resno odpira (pri prvem se je večina cvetov sfižila in ne vem točno, zakaj):
Souvenir de la Malmaison (tako grmasta kot plezava) je uspela odpreti kar nekaj cvetov (v prvi rundi je bila suša še hujša kot zdaj). Na sliki je plezava, stara slabi 2 leti, odkar smo cepili očesce)
Zelo pa so v drugo zacvetele moderne vrtnice (hibridne čajevke in tako imenovani shrubi) na moji široki gredi.
Na tej sliki se od spredaj z leve lepo vidi Elle (vsa bleda od sonca), poleg pa Bolchoi, ki tako noro cveti, da ga hodim gledat večkrat na dan...)
Pa še ena slika iz profila...
Ni slabo za drugi flor, ne? :grin:_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Kot ste verjetno opazili, nekako ne uspem biti aktivna toliko, kot bi si želela. Dopusti, potem spet delo in čas gre mimo, kot bi trenil. Upam, da me niste preveč pogrešali (bom pa vesela, če ste me vsaj malo ).
V našem kalejdoskopu se marsikaj dogaja. Med daljšo odsotnostjo zaradi dopusta so se na nekaterih rastlinah razbohotile bolezni: rja, ki je je pri nas ponavadi relativno malo, je bila letos kar kruta. In najbolj je napadla enodo zdaj najbolj zdravih vrtnic, Rose de Rescht. No, seveda smo nujno ukrepali in zdaj je mali Rescht spet kot nov, lepo je pocvital in vse je ok. Drugod je bilo nekaj pegavosti, ni pa prehudo. So pa rastline vse tako preraščene, da nimam več kod hoditi. Nočem prijeti škarij v roke, ker zdaj res ni dober čas za obrezovanje, ampak ...
In čeprav je pri nas zdaj kar lep septembrski razcvet, kot vidite iz spodnjih dve slik, lahko malo pozvamem, kaj bi pohvalila letos skozi celo sezono. Ne se preveč ozirat na kvaliteto slik: nimam dovolj časa, da bi čakala na prave razmere in je svetloba premočna na marsikateri, rastline pa se vidijo vseeno, ne?
Nekaj presenečenj je bilo: lepo so pocvitale take, ki ponavadi niso sploh naredile več cvetov ali pa zelo malo. Na primer Polka, o kateri sem govorila v enem od prejšnjih postov, pa tudi Rimosa praktično ni bila brez cvetov. In Ferdy! Ja, mali lepi Ferdy zdaj ima take veje:
Saj ne, da cveti tako obilno kot maja, ampak wow, zelo sem presenečena!
Med burbonkami bom pohvalila Pierra Ogerja, kije sicer že odcvtel, je pa pred kakim tednom imel kar spodoben pozno poletni razcvet:
Najbolj od vseh pocvita Gruss an Teplitz. Saj ko človek vidi en cvet, res ni bog ve kaj, ampak ni dneva, da nima gorkak cvet. Res. Od maja do zdaj. Non stop. Neerjetno.
Potem veliko pocvitajo tudi Louise Odier, Archiduchesse Elizabeth d'Autriche, Souvenir de Mme August Charles, Rose Edouard, Boule de Neige in Michel Bonnet (čepravsem jo očitno pozabila slikati). Te so imele cvetove 4-5 krat (ne zelo veliko, ampak vsakič nekaj). Souvenir de la Malmaison v grmasti obliki je pocvitala dvakrt, plezava tudi, a bolj obilno. Cvetov se je lepo razprlo nekaj, ne pretirano veliko, a ravno dovolj, da sem jo uživala. Zephirine Drouhin je bila lepša, ko je pocvitala, kot ko je prvič cvetela... Spodnje slike so vse iz zadnjih dni, marsikatera od danes.
Louise Odier
Boule de Neige
Rose Edouard
Souvenir de Mme August Charles
Mme Enest Calvat
Archiduchesse Elizabeth d'Autriche
Med modernimi pa so zelo lepe na primer naslednje (Crepuscscule je bil že viden zgoraj, res zelo veliko cveti, skoraj neprekinjeno; na splošno pa jih je še več, samo vseh res ne morem prilepiti...):
Douceur Normand - tudi ena tistih, ki cveti praktično neprekinjeno
La Sevillana - tako je rdeča, da aparat težko prenese...
Rhapsody in Blue - nočno vijočilen
Augusta Luise - jesenski cvet ima še vedno premer ko moja dlan s prsti
Bolchoi - ne vem, če sem ga žeomenila, ampak ta Bolchoi cveti ogroooooomno! Moram ga še malo pohvaliti pri posebni temi.
Mme A. Meilland aka Peace aka Gloria Dei - klasika
Ellle - krasna, dišeča, radodarna
Evo, malo sem si vzela čas in se je kar nabralo. Kaj več pa mogoče še pride._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Hvala, punce,saj vas tudi jaz pogrešam, ampak žal se pogosto življenje vmeša med želje in možnosti...
Poezija, ja, seveda, moj Deprejček (kot ljubkovalno kličem Desprez a Fleur Jaune) raste kot za stavo in je že prav lep, cveti pa v bistvu ves čas. Sicer s posameznimi cvetovi tu pa tam, ampak redko ga zalotiš, da nima niti enega. Tako da sem zelo zelo zadovoljna z njim. Sicer pa sem tako tudi pričakovala, sadika je bila lepa (Susygarden), noazetke pa so super hvaležne vrtnice, vsaj po mojih izkušnjah s Crepuscule (iz iste trgovine). Lep je tudi zato, ker je zelo kosmat in zdrav. Skratka, samo dobro. No, edino to, kar verjetno že veste: če pod tem imenom pričakujete rumeno vrtnico, pa boste razočarani: prva rumena vrtnica v Evropi, za katero je bilo baje v tistem času treba odšteti toliko denarja, kot je vredna ena solidna kmetija, (skoraj) niti ni rumena ...
Rastlina pa je v par mesecih zrastla v tole (na desni je Hansa, da ne bo pomote; in vem, da se ne vidi zelo dobro, a najdaljše veje so čez meter in v bistvu ji moram dati oporo, če ne želi na vse strani...):
1vrtnica, nekatere vrtnice so pri meni reeees dolgo rabile, da so začele pošteno pocvitati, tako da ne obupat, res. Se splača!
:grin:_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Mateja, če se prav spomnim, imaš trenutno kar precej pomembnejša opravila, ne? Nič se ne sekiraj, bi morala videti moje lani ob koncu sezone ... Pa saj se potem spomladi vse popravi.
Sicer pa se danes, ko sem našla par minut za ta forum, počutim vseeno malo manj krivo, saj vidim, da tudi ostali 'spite' s svojimi posti. A že ko sem tukaj, si ne morem kaj, da ne bi še malce pohvalila sezono in naravo, saj na našem vrtu še kar cveti. No, ne veliko, ampak za kak lep šopek se še najde. To je edini čas, ko jaz režem cvetove po vrtu, saj jih slabo vreme navadno tako ali tako uniči zelo hitro. Poleg tistih, ki jih lahko vidite na spodnji sliki (Black Baccara, Niccolo' Paganini, Bolchoi, Papa Meilland cl., Pierre de Ronsard, Baron de Rothschild) cvetijo še vedno tudi Douceur Normand, Gruss an Teplitz, Boule de Neige, Rimosa in še kaka. Za sredo oktobra sem prav zadovoljna. :grin:
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
In spet se prebujam in zimskega spanja (hvala bobolino, da si me spodbodla). Res vas pogrešam, tako lepo vas je bilo zdaj eno uro brati kar počez, slediti starim temam in malo priti spet 'na čisto'. Na našem vrtu piha burja ( :-? ), niti zraven nočem iti, dokler ne neha, ker me je strah škode, ampak upam, da hujšega od nadrgnjenih vej ne bo, saj so rastline v popolnem zimskem spanju. Brala sem, da ponekod že brstijo in izraščajo lističi, no, pri nas še nisem ničesar opazila, kar mi je v tolažbo. Res grdo piha. Je pa bilo pred tem mrazom še zelo lepo, za zimo. Listje je še viselo povsod (zdaj pa ga imam v garaži tak kup, da ta mali gor skače in tepeta kot po mehkem snegu...), kakih 15-20 jih je imelo posamezne popke, nekatere pa še pravi razcvet. Nekaj slikic za pokušino: Carefree Beauty
Yellow Romantica
Old Blush
Baron de Rothschild
La Sevillana - v tem vremenu rdeča tako žari, da 'prebija' posnetek ...
Paul Ricard
Schneeschirm
Zdaj pa čakam, da mine mraz in da se spravimo k urejanju. Plezalke so vse tako razkošatene, da ne vem, kam jih bom zvezala, saj se ne da več mimo..._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Ah, punce, nobenih skrivnosti ni. Stvari so zelo znane in niti se ne trudim(o), da bi ostale zakrite. Je pa dejansko res, da je človek, tako kot je rekla stara postaja, bolj pozoren na cvetje in manj na tisto, kar je zadaj.
Evo, ravnokar sem poslikala ta naš špalir. Upam, da se bo dovolj videlo, saj so zadaj okno in vrata, ki so pač temna in se slabše vidi. Opora je visoka 2,5 m in je dober meter od hiše, dolžina vsega skupaj je okrog 10 m.
Na tej prvi sliki so z desne (govorim samo o climberjih) Palais Royal, Pierre de Ronsard (Eden) in Cesar (a on ni tako visok, nad njim se prepletajo veje Pierra in Rimose, ki je še bolj levo).
Na drugi sliki so (spet iz desne) Pierre de Ronsard, Cesar, Rimosa in Polka. Slike se nalašč malo prekrivajo, da se morda ujame še kak boljši zorni kot.
In na zadnji sliki pa so z leve New Dawn, Polka, Rimosa in Cesar.
Tudi če se na prvi pogled (sploh ko je vse v cvetju) zdi, da gredo rastline gor pokončno, to v bistvu ni res. Vse veje so vsaj minimalno pod kotom. Ene pač bolj, ene manj. Odvisno od prostora, prožnosti, kot sem rekla včeraj, in namena, ki ga hočemo doseči. Malo je treba biti potrpežljiv, saj rastline potrebujejo nekaj let, da dosežejo zadostno višino. Te so bile sajene leta 2007, to pomeni da bo letos njihova peta sezona. In še se mi zdi, da se vsako leto večajo, torej da niso dosegle končne oblike. Rimosa je lansko leto (po 4 letih!) prvič pošteno pocvitala.
Če bi rastline pustili, da rastejo strogo navzgor, bi se razkošatile na vrhu, spodaj pa bi bile vedno bolj gole in boge. Pa tudi cvetja bi bilo na splošno manj. Pri nas veliko vej spredaj pustimo, da se naravno nagibajo naprej (stran od hiše) z minimalnim vezanjem, ker si lahko to privoščimo - spredaj je pač travnik. Efekt je malo bolj divji, ampak cvetov je ogromno. Moj mož tudi vztraja pri tem, da niso veje povezane preveč ena čez drugo, ker pravi, da potem pri škropljenju (ki je kdaj pa kdaj neizbežno) sredstva ne dosežejo celotne površine, kar je sploh problem pri kontaktnih učinkovinah (kot so navadno bio preparati). Tako da se vse širi na vse strani. Imamo pa zato veliko cvetov tudi z notranje strani (proti hiši), kot se vidi na tejle zadnji sliki od lani. :grin:
Stara postaja, za Louisa XIV raje vprašaj Garden-jo, ker je njen večji in lepši. Moj ima preveč sence in boleha, tako da tukaj ne bi nikogar učila. Black Baccara je pa porezana kot vsaka druga hibridna čajevka, nič posebnega._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Evo, sezona 2012 se je letos začela brez mene. Dobesedno. Prvih par cvetov sem zamudila, ker me ni bilo doma, ampak bog pomagaj, jih bo (upam) še veliko. Letos je pohitela Mme Edouard Herriot (prvi cvet je bil odprt pred skoraj dvema tednoma), poleg nje pa še La Reine Victoria, ki je dva cveta odprla, ostali pa še čakajo na boljše vreme. No, te sem zamudila in nimam slik, tako da mi morate verjeti na besedo. In preden prilepim slike, naj odgovorim Garden-ji, ki je nekje komentirala, da imam samo vrtnice po vrtu. Ni res! Imam oljko, glicinijo, travo, trenutno hiacinte in narcise in tulipane, pa en kup enih trajnic, za katere ne vem niti pod razno imena, na škarpi ... No, je pa res, da (če ne štejemo travnih bilk) po številu gotovo prevladujejo vrtnice. :-?
In evno nekaj današnjih utrinkov (ne bom lepila popkov tistih, ki se še niso razprle, te še pridejo, ne? )
Louise Odier - tale gre že h koncu, se pa pripravlja že nekaj novih.
Rimosa - ima kakih 5-7 cvetov razprtih, a večinoma na takih mestih, da ne uspem poslikati. Komaj čakam!
Old Blush - zaenkrat samo tale.
Souvenir de Mme August Charles - par jih je že odcvetelo, ta je pa kar lep glede na vremenske razmere.
Mme Pierre Oger - slika je malo motna, ker je pihal veter in je veja prosto plapolala ... Cvetov pa je že kar nekaj.
Mme Edouard Herriot - odpira jih enega za drugim, ona bo verjetno prva na višku.
Neverjetno je pohitel Louis de Funes - hibridna čajevka, ki cveti že zdaj je pri nas prav nenavadna.
Tako, toliko zaenkrat. Bo pa kmalu še več. Zelo se veselim na primer Desprez a fleur jaun, ki sem jo posadila lani in je močno razraščena in polna popkov. :grin:_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. 
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. 
).
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. 
