Zastiranje, zastirka

[muha]

S tem problemom sem si nehala beliti glavo. Onesnaženosti se v današnjem času ne moremo izogniti in tudi pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, se lahko sčasoma izkažejo za ne tako nedolžne. Ali pa pride skozi stranska vrata, ne da bi se sploh zavedali.
Samo mimogrede: v hladilniku imam že vsaj 3 mesece 3 limone, kupljene kot BIO pridelek, v enakem stanju, kot na dan nakupa. Ne gnijejo, ne sušijo se ... No, saj BIO je končno vse, kar pridelamo, ane? Drugo pa je, ali je pridelano na EKO-loški način.

Po drugi strani pa masovno prisegamo na polnozrnate žitne izdelke. Nekaj časa nazaj sem gledala izobraževalno oddajo, pot žita od setve do kruha v masovni pridelavi. Večina -cidov dobi žito v zrnju, ko ga hranijo v silosih in vse to ostane ravno v ovojnici - otrobih.

[metuljc]

Miskant je trajnica. Običajno lanskega požanjejo letos nekje proti koncu marca. Močno dvomim, da z njim počnejo kaj posebnega. Morda kaj pognojijo, potem raste, se konec leta posuši, preživi zimo in gre spomladi pod kombajn. Eno njivo imam čez dolino na ogledu.
Berem, da čez zimo odpadejo listi, ki pognojijo njivo. Na isti njvi raste do 25 let.

[mravlja]

Kolikor sem se uspel sam "ozreti okoli": miskant ja, žitni izdelki (in ostanki) pa le iz svoje pridelave - kdor ima to možnost, seveda.
Za vse ostale primere pa... kaže, da sva imela z mfrancem istega kapetana - ali sta bila pa le iz iste "firme"...

[notranjka]

brbr je napisal/a:

Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt... Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva...

Se strinjam glede ˝cidi˝ zadev ,nikol ne veš .
K sreči je tu natura 2000 in vodovarstveno območje okol jezera in je vse več ali manj pod kontrolo._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

[mfranc]

muha je napisal/a:

Mogoče bi bilo pa res smiselno dušično gnojilo vmešati med zastirko. Ob tem se se spomnila na gojenje zelenjave v slamnatih balah. Te bale najprej dlje časa zalivajo z dušičnimi gnojili (bolj sonaravno usmerjeni kar s človeškim urinom) in potem so menda bale z nekaj dodatka zemlje že pripravljene za vzgojo rastlin.

Sem imel namen še malo raziskati, ali obstoja kakšna literatura, ki se ukvarja s problematiko zastirke (problem je posušen material, zelena zastirka ne), pa mi je zmanjkalo časa; krivo je tudi soparno, naporno poletje .....

Pri roki pa imam samo knjigo Ameriške borovnice, Milica Oblak, kjer navaja:
Na mineralnih tleh pogosto primanjkuje humusa. Z njim obogatimo zemljo že pred sajenjem. Zemljo potrosimo in pomešamo s šoto, gozdno zemljo, smrekovim lubjem ali žaganjem.

Na vsakih 10 kg žaganja ali lubja je potrebno primešati 1 kg amonsulfata. To je potrebno, sicer bi mikroorganizmi za razkrajanje žaganja črpali dušik iz iz tal in osiromašili zemljo z dušikom,
ki ga rastline rabijo za razvoj.

Meni se zdi to zelo pretirana količina, kaj pa vem . Bi moral prečitati kakšno strokovno knjigo o kompostu in obnoviti znanje; ne samo razmerje C:N ....

Sem si vzel dva dni za odločitev ali dodam kaj dušika. Vendar imam v zemlji preveč dostopnega dušika in sem se odločil da ga ne dodajam. Če bom opazil pomanjkanje,
si bom pomagal s hitrim foliarnim dodatkom._________________mfranc

[brbr]

Pri jutranji kavici je zadnjič tekel pogovor o zastirki in porabi dušika, med njenim razkrojem. Sama sem na zapis o začetni povečani porabi dušika naletela samo v knjigi, v kateri so opisovali poizkuse z gojenjem krompirja na površini, samo pokritega z debelo plastjo sena. Tu so prišli do ugotovitve, da je potrebno za zastiranje uporabiti že natrohnjeno seno. Sveže seno v začetni fazi razkroja porablja dušik. Ker je krompir sajen v seno, se mi zdi ta nasvet smiseln.
Pri rastlinah posajenih v zemljo, pa ne vem, kako zastirka na površju črpa dušik 10/15cm pod zemljo Zato me zanima, kje je ta trditev utemeljena/raziskana.

Ponavadi za zastirko uporabljam seno, porezane plevele, jeseni pa listje. Letos sem prvič uporabila lesne sekance naše češnje, ki je spomladi doživela pomlajevalno rez. Sekance sem natrosila okrog jagod in peteršilja. Oba odlično uspevata in ne kažeta kakšnega pomanjkanja hranil zaradi uporabe svežih sekancev.

[muha]

Začasni porabniki dušika: lesni sekanci, lubje, žagovina, Vir. Še en vir In še se jih najde.
Slama Vir To glede slame lahko potrdim, dokazalo se je na mojih paradižnikih.

Pri rastlinah, ki ne potrebujejo toliko dušika, se pomanjkanje manj opazi.

Dodajajo dušik: sveže pokošena trava, koprive, gabez

[brbr]

Muha, hvala. Teh zapisov je na spletu ogromno, res. a se mi zdi, da so več ali manj samo recikliranje enega zapisa.

Zanima me, ali poznate kakšno literaturo, ki bi bolj natančno opisala, kako zastirka jemlje dušik iz podtalja...

Glede slame kot zastirke je zna biti bolj problematična onesnaženost let-te z raznimi kemikalijami, ki jo sodobno kmetijsko uporablja za pridelavo "zdrave" hrane.

[GrGr]

Gemini:
Ta proces, o katerem sprašujete – ko organska snov z visokim deležem ogljika (npr. lesni sekanci, žagovina, slama) začne črpati dušik iz tal –, se v agronomiji in pedologiji (vedi o tleh) strokovno imenuje **imobilizacija dušika** ali poljudno **"klesanje dušika"** (*angl. nitrogen drawdown* ali *nitrogen immobilization*).
Znanstvena literatura ta pojav zelo natančno opisuje, predvsem skozi **razmerje med ogljikom in dušikom (C:N razmerje)** v tleh.
Spodaj je pregled ključne strokovne literature in avtorjev, ki so ta mehanizem podrobno raziskali, ter razlaga, kje natančno se ta proces odvija.
---
## Ključna strokovna literatura in avtorji
Če želite proces preučiti do potankosti, vam priporočam naslednje vire in avtorje:
### 1. Dr. Linda Chalker-Scott (Washington State University)
Je ena vodilnih znanstvenic na področju urbanega vrtnarstva in rabe zastirk. V svojih preglednih znanstvenih člankih je podrobno analizirala mite in resnice o vplivu lesnih zastirk na dušik v tleh.
* **Ključno delo:** *Chalker-Scott, L. (2007). Impact of wood chip mulch on plant growth and soil ecology: a review.* (Journal of Environmental Horticulture).
* **Kaj ugotavlja:** Avtorica dokazuje, da zastirka, ki leži **na površini tal**, ne črpa dušika iz globljih plasti koreninskega sistema, ampak se imobilizacija zgodi le na stični ploskvi (barier učinek).
### 2. Standardni akademski učbeniki za pedologijo
Za natančne kemijske in biološke enačbe, kako mikroorganizmi predelujejo dušik v tleh, so najboljši vir osnovni pedološki učbeniki:
* **Brady, N. C., & Weil, R. R.:** *The Nature and Properties of Soils* (katerakoli novejša izdaja). To je svetovna "biblija" za proučevanje tal. Poglavje o kroženju dušika (*Nitrogen Cycle*) natančno opisuje kritično mejo razmerja C:N.
* **Slovenska literatura:** Prof. dr. Franc Lobnik ali doc. dr. Tomaž Prus (Biotehniška fakulteta v Ljubljani) – učbeniki in gradiva s področja *Pedologije* in *Varstva tal*.
### 3. Znanstveni članki o dinamiki C:N razmerja
* **Kaye, J. P., & Hart, S. C. (1997):** *Competition for nitrogen between plants and soil microorganisms.* (Trends in Ecology & Evolution). Članek natančno opisuje, zakaj so mikroorganizmi pri črpanju dušika hitrejši in uspešnejši od rastlinskih korenin.
---
## Kako točno proces deluje? (Znanstveno ozadje)
Ko mikroorganizmi (bakterije in glive) začnejo razkrajati zastirko z visokim C:N razmerjem (npr. lesni sekanci imajo razmerje tudi do **600 : 1**), za izgradnjo svojih lastnih celic potrebujejo veliko več dušika, kot ga je v samem lesu. Idealno razmerje za mikroorganizme je okoli **24 : 1**.
Ker v zastirki ni dovolj dušika, ga začnejo srkati iz neposredne okolice – torej iz tal.
> **Kritična meja:** Če ima material, ki ga dodamo na tla, razmerje C:N **večje od 30 : 1**, bo prišlo do **imobilizacije** (pomanjkanja dušika za rastline). Če je razmerje **manjše od 20 : 1** (npr. pokošena mlada trava, hlevski gnoj), pa pride do **mineralizacije** (sproščanja dušika, ki je takoj dostopen rastlinam).
---
## Pomembna znanstvena podrobnost: Ali zastirka res doseže "podtalje"?
Literatura jasno loči med dvema situacijama, kar je ključno za praksa:
1. **Zastirka leži na površini (Mulčenje):** Raziskave (npr. Chalker-Scott) kažejo, da se imobilizacija dušika dogaja le v **zelo tankem sloju (cca. 5 mm do 1 cm)** neposredno pod zastirko. Mikroorganizmi porabijo dušik na površini tal, kar je pravzaprav odlično, saj s tem preprečijo kalitev plevelov. Korenine globlje posajenih rastlin (npr. drevesa, grmovnice, trajnice) pa zaradi tega ne trpijo, saj je v globljih plasteh dušika dovolj.
2. **Zastirka je vkopana v tla (Zmešana z zemljo):** Če lesne sekance ali slamo *vkopljete* v tla, se površina stika med lesom in prstjo drastično poveča. V tem primeru mikroorganizmi imobilizirajo dušik po celotnem koreninskem profilu, kar povzroči opazno klorozo (rumenenje listov) in zastoj v rasti rastlin.
Če želite poiskati članke v bazah, kot sta *Google Scholar* ali *ResearchGate*, boste največ zadetkov našli z iskalnimi nizi: `"soil nitrogen immobilization wood chip mulch"` ali `"carbon nitrogen ratio nitrogen drawdown mulching"`.

[GrGr]

Sama sem na zapis o začetni povečani porabi dušika naletela samo v knjigi, v kateri so opisovali poizkuse z gojenjem krompirja na površini, samo pokritega z debelo plastjo sena. Tu so prišli do ugotovitve, da je potrebno za zastiranje uporabiti že natrohnjeno seno. Sveže seno v začetni fazi razkroja porablja dušik. Ker je krompir sajen v seno, se mi zdi ta nasvet smiseln.
Pri rastlinah posajenih v zemljo, pa ne vem, kako zastirka na površju črpa dušik 10/15cm pod zemljo Zato me zanima, kje je ta trditev utemeljena/raziskana.

Ne zdi se mi isto "krompir pokrit s senom" in "krompir sajen v seno".
Približek prvega sem poskusil pred leeeti >> krompir sem dal pod slamo in izplen bi bil soliden, če ne bi mali glodalci pretiravali s svojim deležem