Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Okolje in naš vpliv nanj
Saj svojčas so se zadeve dajale v primerno klet ali kar namensko luknjo v zemlji (zlasti to drugo zaradi večje toplotne stabilnosti). Root cellar je angleški termin (ponavadi za bolj nobl izvedbe s podpornimi stebri itd).
Nam rado zmanjka hladilnika in pomladi in jeseni z veseljem pustimo kaj v pokriti gajbi na (severni) terasi, navadiš se spremljati, kaj namerava početi temperatura.
Nam rado zmanjka hladilnika in pomladi in jeseni z veseljem pustimo kaj v pokriti gajbi na (severni) terasi, navadiš se spremljati, kaj namerava početi temperatura.
V tej temi bom več napisala, ko bom imela več časa (mogoče čez vikend). Imam kar veliko za napisat in dat v razpravo.
Kar se tiče hladilnika: iz otroših let, ko hladilnika nismo imeli, se spomnim, da smo maslo sranjevali v vodi. Drugega se, žal ne spomnim.
Gotovo tudi ni bilo toliko stvari za shranjevat, ker smo uporabljali več ali manj osnovna živila iz katerih smo potem sproti pripravljali obede.
No, če dobro pomislim, bi mogoče tudi zdaj lahko shajali brez hladilnika, saj v njem hranimo predvsem nekaj delikates (sir, salame), sadje, jajca in razne odprte kozarce/steklenice z neporabljenimi shraniki (te bi lahko shranjevala tudi v manjše porcije, da bi bili za enkratno uporabo) in mleko, seveda. Kako je bilo v otroštvu z melkom? Hm, vem, da sem hodila s kanglico k bližnjemu kmetu in, da je mama mleko zavrela. Koliko časa smo ga imeli in kje, pa se ne spomnim. Verjetno smo ga lahko hranili dan, dva, potem pa sem šla ponovno k kmetu... Mogoče kdo drug več ve?_________________naredimo svet lepši
Kar se tiče hladilnika: iz otroših let, ko hladilnika nismo imeli, se spomnim, da smo maslo sranjevali v vodi. Drugega se, žal ne spomnim.
Gotovo tudi ni bilo toliko stvari za shranjevat, ker smo uporabljali več ali manj osnovna živila iz katerih smo potem sproti pripravljali obede.
No, če dobro pomislim, bi mogoče tudi zdaj lahko shajali brez hladilnika, saj v njem hranimo predvsem nekaj delikates (sir, salame), sadje, jajca in razne odprte kozarce/steklenice z neporabljenimi shraniki (te bi lahko shranjevala tudi v manjše porcije, da bi bili za enkratno uporabo) in mleko, seveda. Kako je bilo v otroštvu z melkom? Hm, vem, da sem hodila s kanglico k bližnjemu kmetu in, da je mama mleko zavrela. Koliko časa smo ga imeli in kje, pa se ne spomnim. Verjetno smo ga lahko hranili dan, dva, potem pa sem šla ponovno k kmetu... Mogoče kdo drug več ve?_________________naredimo svet lepši
Moji spomini na čase brez elektrike in brez hladilnika v hiši na podeželju.
Mleko, četudi prevreto, poleti brez hladilnika ni zdržalo več kot 2 dni, včasih, če je bilo ozračje temu primerno (pred nevihtnimi dnevi), tudi samo en dan. Veliko smo pojedli namerno skisanega, pred kuhanjem.
Jajca se brez škode lahko hrani v hladni kleti, ni treba v hladilniku. Tja do 1 meseca.
Surovega masla nismo shranjevali. Skuhali smo ga v danes popularni "ghee" in v takem stanju je dolgo zdržalo v hladni kleti ali shrambi (špajzi).
Marmelada se je kuhala ure in ure in taka je tudi kar nekaj časa zdržala v shrambi.
Sirov in skut nismo delali, smo vse mleko sproti porabili v dnevni prehrani.
Kar se je skuhalo, smo pojedli še isti dan. Viškov ni bilo, je mama vedela, koliko skuhati, da ne bo ostajalo.
Obarjenih salam nismo poznali, suhe klobase so zdržale v prepišnih prostorih.
Meso, kar smo ga pojedli, je bila prekajena svinjina, hranjena v prepišnih prostorih.
Zelenjava je končala na krožnikih v istem dnevu, ko je bila nabrana na vrtu .
Kruh je bil poseben problem. Peklo se ga je praviloma 1x na teden. Poleti, zlasti v soparnih dneh, se je lahko pokvaril že v 5 dneh (kot bi pričela gniti sredica). Zato smo vsaj en hlebec takoj, ko je bil vzet iz peči, narezali na rezine in ga dali v rezinah posušiti nazaj v peč. Ko smo ga jedli, smo ga bodisi namočili v belo kavo, mleko ali vodo. Ostalega smo hranili v hladni shrambi.
Shrambe so bile praviloma na severni strani hiš ali vsaj na severovzhodnem vogalu.
Kako so to reševali v mestnih stanovanjih pa ne poznam. Vem le, da so gospodinje dnevno hodile nakupovat na tržnico.
Mleko, četudi prevreto, poleti brez hladilnika ni zdržalo več kot 2 dni, včasih, če je bilo ozračje temu primerno (pred nevihtnimi dnevi), tudi samo en dan. Veliko smo pojedli namerno skisanega, pred kuhanjem.
Jajca se brez škode lahko hrani v hladni kleti, ni treba v hladilniku. Tja do 1 meseca.
Surovega masla nismo shranjevali. Skuhali smo ga v danes popularni "ghee" in v takem stanju je dolgo zdržalo v hladni kleti ali shrambi (špajzi).
Marmelada se je kuhala ure in ure in taka je tudi kar nekaj časa zdržala v shrambi.
Sirov in skut nismo delali, smo vse mleko sproti porabili v dnevni prehrani.
Kar se je skuhalo, smo pojedli še isti dan. Viškov ni bilo, je mama vedela, koliko skuhati, da ne bo ostajalo.
Obarjenih salam nismo poznali, suhe klobase so zdržale v prepišnih prostorih.
Meso, kar smo ga pojedli, je bila prekajena svinjina, hranjena v prepišnih prostorih.
Zelenjava je končala na krožnikih v istem dnevu, ko je bila nabrana na vrtu .
Kruh je bil poseben problem. Peklo se ga je praviloma 1x na teden. Poleti, zlasti v soparnih dneh, se je lahko pokvaril že v 5 dneh (kot bi pričela gniti sredica). Zato smo vsaj en hlebec takoj, ko je bil vzet iz peči, narezali na rezine in ga dali v rezinah posušiti nazaj v peč. Ko smo ga jedli, smo ga bodisi namočili v belo kavo, mleko ali vodo. Ostalega smo hranili v hladni shrambi.
Shrambe so bile praviloma na severni strani hiš ali vsaj na severovzhodnem vogalu.
Kako so to reševali v mestnih stanovanjih pa ne poznam. Vem le, da so gospodinje dnevno hodile nakupovat na tržnico.
Po mojem je bilo manj nekuhane hrane za vmesne prigrizke. Prav ta živila se nam drenjajo po hladilnikih. Veliko gospodinj je bilo doma in družino je čakal kuhan obrok. Sirčki, sveže salame, majoneze ... so kasnejša razvada.
Suh kruh smo pri stari mami jedli z mlekom ali belo kavo, kislo mleko je bilo pa poleti redno na jedilniku. Suhomesnati izdelki, orehi in fižol so bili shranjeni na podstrehi, jabolka, krompir in jabolčnik v kleti, mast, kruh, jajca v "uni hiš'". Una hiša je bila v resnici shramba, hladen prostor, ne neka druga hiša. Se pa ne spomnim, da bi katera od starih mam kdaj vkuhavala. Zelenjava je bila za sproti, sadje se je pa sušilo in pozimi kuhalo kompote.
Hm, bi bilo menda res treba najprej navade spremeniti, da bi lahko hladilnik kar izklopila.
Suh kruh smo pri stari mami jedli z mlekom ali belo kavo, kislo mleko je bilo pa poleti redno na jedilniku. Suhomesnati izdelki, orehi in fižol so bili shranjeni na podstrehi, jabolka, krompir in jabolčnik v kleti, mast, kruh, jajca v "uni hiš'". Una hiša je bila v resnici shramba, hladen prostor, ne neka druga hiša. Se pa ne spomnim, da bi katera od starih mam kdaj vkuhavala. Zelenjava je bila za sproti, sadje se je pa sušilo in pozimi kuhalo kompote.
Hm, bi bilo menda res treba najprej navade spremeniti, da bi lahko hladilnik kar izklopila.
Suho meso se je hranilo tudi v pečeh ki so se pohimi kurile po hiši, posuto s pepelom. Pa zakopano v žito.
Krvavice, torej obarjene klobase, so se delale razdelile po vasi tistim ki so pomagali čez leto na poljih in travnikih, torej so hodili v tabrh. Pa sosedom. Ti so ob svoji kolini vrnili.
Ja, če je bil sneg, so zakopali vanj.
Kjer je bila moja mama doma, so imeli na dvorišču korito z izvirsko vofo, tudi v njej se je za kak dan kaj shranilo. In hladilo steklenice s pijačo.
Ja, kruh za zstohmil, smo rekli, v sredici se je nekako nitkal, utekočinjal i imel obupen okus.
Aja, v masti se je tudi hranilo meso, prekajeno in pečeno.
Mi je pa mamk pravila, da so pri njih že kmalu po vojni imrli paradižnim ( gospodinje do bile načitane, razgledane sosedje xo bili kondukteti ali strojevodje in so, eni, marsikaj prinesli z zagrebške tržnice, ko so čakali vlak za nazaj.
Tako so vse paradižnikove lupine posušili, da so imeli za začimbo čez zimo. Mido pa bile gospodinje na vseh kmetijah tako podjetne. Tudi mnogo začimbnih rastlin je raslo v vrtu in se jih je seveda uporabljalo.
Krvavice, torej obarjene klobase, so se delale razdelile po vasi tistim ki so pomagali čez leto na poljih in travnikih, torej so hodili v tabrh. Pa sosedom. Ti so ob svoji kolini vrnili.
Ja, če je bil sneg, so zakopali vanj.
Kjer je bila moja mama doma, so imeli na dvorišču korito z izvirsko vofo, tudi v njej se je za kak dan kaj shranilo. In hladilo steklenice s pijačo.
Ja, kruh za zstohmil, smo rekli, v sredici se je nekako nitkal, utekočinjal i imel obupen okus.
Aja, v masti se je tudi hranilo meso, prekajeno in pečeno.
Mi je pa mamk pravila, da so pri njih že kmalu po vojni imrli paradižnim ( gospodinje do bile načitane, razgledane sosedje xo bili kondukteti ali strojevodje in so, eni, marsikaj prinesli z zagrebške tržnice, ko so čakali vlak za nazaj.
Tako so vse paradižnikove lupine posušili, da so imeli za začimbo čez zimo. Mido pa bile gospodinje na vseh kmetijah tako podjetne. Tudi mnogo začimbnih rastlin je raslo v vrtu in se jih je seveda uporabljalo.