Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Gojenje lubenic
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Gojenje lubenic
(Prenos iz arhiva)
Iz knjige Mihaela Černe PLODOVKE iz leta 1988 sem izpisala navodila za gojenje lubenic, kar se mi je zdelo pomembno. Mogoče komu pride prav. Če bom imela čas, bom napisala tudi za ostale plodovke.
Lubenice izvirajo iz tropskih krajev Afrike, Amerike in južne Azije. V Evropi so jih začeli gojiti v 16. stoletju, najprej v Španiji.
Lubenica je enoletna plodovka, ki zahteva veliko toplote in vlage. Razvije močan koreninski sistem. Glavna korenina prodre do enega metra globoko, stranske korenine pa do 4m. Korenine so zelo razvejane, ena sadika lahko izkorišča 10m3 zemlje. Vreža (plazeče se steblo) je zelo razvejana, dolga 3-4m. Cvetovi se odpro ob svitu in cvetijo samo en dan. Če se ne oplodijo, so odprti še naslednji dan. Lubenice oprašujejo žuželke (čebele, mravlje, tripsi). Seme je dolgo do 15 mm, kaljivost pa obdrži tudi do 10 let.
GOJENJE
Ker lubenica zahteva veliko toplote, jo uspešno gojimo predvsem v krajih, kjer je štiri poletne mesece temperatura več kot 20 stopinj. Če so temperature prenizke, rastline rastejo počasneje, oploditev je otežena, v plodovih se tvori le malo sladkorja. Kaliti začnejo šele pri temperaturi 14-16 stopinj. Lubenica se najbolje razvija pri temperaturah od 22-30 stopinj, optimalno je 25 stopinj. Temperature pod 12 in nad 40 stopinj so neugodne za razvoj, ker cvetni prah na brazdi ne kali. Rastline so neoplojene ali pa so plodovi deformirani. Lubenice predvsem v juniju in juliju potrebujejo veliko vode, da se razvijejo korenine in oblikujejo listi. Prevelika vlaga v zraku in zemlji povzroča, da imajo plodovi debelo povrhnjico in neokusno meso, , ki se ne obarva. Če je zemlja preveč namočena pred dozorevanjem, plodovi pokajo. Če je vlaga v zraku pri nizkih temperaturah prevelika, se razvijejo bolezni, dozorevanje pa se zakasni. Lubenice se najbolje razvijajo pri 12 ur svetlobe na dan.
Za lubenico je najbolj primerna topla, plodna, strukturna, peščeno glinasta tla. Zelo dobro rastejo na preoranih ledinah, kjer je tudi manj bolezni. Zemlja naj bo nevtralna ali rahlo kisla. Jeseni zemljo pognojimo s 4-6kg hlevskega gnoja na kvadratni meter, spomladi pa z mineralnimi gnojili.
Lubenice zahtevajo širok kolobar, najmanj 5-6 let, še bolje pa 8-10. Najprimernejši prejšnji posevki so stročnice. Po njih so pridelki lahko za 30% večji. Primerna so tudi žita, krompir ali zelje. Lubenice pa so zelo primeren prejšnji posevek za večino vrtnin, saj zapuščajo površino nezapleveljeno in rodovitno.
Zemljo spomladi obdelamo čimbolj globoko (30-50%), saj to zelo poveča pridelek.
V toplejših območjih lahko sejemo v začetku maja, ko so temperature zemlje najmanj 15 °C. Če pred setvijo seme 10 dni sončimo, bo hitreje skalilo. Prav tako pospešimo kaljivost z namakanjem semen okoli 5 ur v mlačni vodi. Takrat tudi odstranimo semena, ki so na vrhu, saj so slabše kaljiva. Vodo odlijemo in pustimo semena en ali 2 dni v toplem prostoru, da se posuši. Seme v zemljo sejemo 5-6 cm globoko. Medvrstna razdalja naj bo 1,5 do 2m, v vrsti 1-2m. Ker lubenica slabo prenaša veter, je priporočljivo, da na vsakih 10-15m sejemo po dve vrsti koruze.
Ko se razvijejo pravi listi lubenic v kupčku, redčimo, da ostanejo 3-4 rastline, potem pa ponovno, da ostaneta ena ali dve najbolje razviti rastlini. Ko vreže dosežejo 1m, jih na kolencih zasipavamo, da povečamo količino korenin. To je koristno zlasti na vetrovnih legah, ker so korenine tako bolj pričvrščene v tleh.
Plod se razvije 30-40 dni po cvetenju.
Kako spoznamo dozorele plodove?
-če potrkamo po lubenici, ima votel zvok v primerjavi z nezrelimi
-pecelj se začne sušiti ali pa se iz njega pocedi rdečkast sok ali izgubi dlačice ali postane tanek.
-kjer se plod dotika zemlje, postane rumenkast, povrhnjica pa hrapava, preostala površina dobi poseben sijaj in se prekrije s fino belkasto voščeno prevleko
dodano:
-ko se začne sušiti list ob peclju
-ko porjavi vitica ob peclju, ko pa porjavi pecelj, je skrajni časNazadnje urejal/a Plamenka 21 Avg 2019 12:41; skupaj popravljeno 1 krat
Lubenice izvirajo iz tropskih krajev Afrike, Amerike in južne Azije. V Evropi so jih začeli gojiti v 16. stoletju, najprej v Španiji.
Lubenica je enoletna plodovka, ki zahteva veliko toplote in vlage. Razvije močan koreninski sistem. Glavna korenina prodre do enega metra globoko, stranske korenine pa do 4m. Korenine so zelo razvejane, ena sadika lahko izkorišča 10m3 zemlje. Vreža (plazeče se steblo) je zelo razvejana, dolga 3-4m. Cvetovi se odpro ob svitu in cvetijo samo en dan. Če se ne oplodijo, so odprti še naslednji dan. Lubenice oprašujejo žuželke (čebele, mravlje, tripsi). Seme je dolgo do 15 mm, kaljivost pa obdrži tudi do 10 let.
GOJENJE
Ker lubenica zahteva veliko toplote, jo uspešno gojimo predvsem v krajih, kjer je štiri poletne mesece temperatura več kot 20 stopinj. Če so temperature prenizke, rastline rastejo počasneje, oploditev je otežena, v plodovih se tvori le malo sladkorja. Kaliti začnejo šele pri temperaturi 14-16 stopinj. Lubenica se najbolje razvija pri temperaturah od 22-30 stopinj, optimalno je 25 stopinj. Temperature pod 12 in nad 40 stopinj so neugodne za razvoj, ker cvetni prah na brazdi ne kali. Rastline so neoplojene ali pa so plodovi deformirani. Lubenice predvsem v juniju in juliju potrebujejo veliko vode, da se razvijejo korenine in oblikujejo listi. Prevelika vlaga v zraku in zemlji povzroča, da imajo plodovi debelo povrhnjico in neokusno meso, , ki se ne obarva. Če je zemlja preveč namočena pred dozorevanjem, plodovi pokajo. Če je vlaga v zraku pri nizkih temperaturah prevelika, se razvijejo bolezni, dozorevanje pa se zakasni. Lubenice se najbolje razvijajo pri 12 ur svetlobe na dan.
Za lubenico je najbolj primerna topla, plodna, strukturna, peščeno glinasta tla. Zelo dobro rastejo na preoranih ledinah, kjer je tudi manj bolezni. Zemlja naj bo nevtralna ali rahlo kisla. Jeseni zemljo pognojimo s 4-6kg hlevskega gnoja na kvadratni meter, spomladi pa z mineralnimi gnojili.
Lubenice zahtevajo širok kolobar, najmanj 5-6 let, še bolje pa 8-10. Najprimernejši prejšnji posevki so stročnice. Po njih so pridelki lahko za 30% večji. Primerna so tudi žita, krompir ali zelje. Lubenice pa so zelo primeren prejšnji posevek za večino vrtnin, saj zapuščajo površino nezapleveljeno in rodovitno.
Zemljo spomladi obdelamo čimbolj globoko (30-50%), saj to zelo poveča pridelek.
V toplejših območjih lahko sejemo v začetku maja, ko so temperature zemlje najmanj 15 °C. Če pred setvijo seme 10 dni sončimo, bo hitreje skalilo. Prav tako pospešimo kaljivost z namakanjem semen okoli 5 ur v mlačni vodi. Takrat tudi odstranimo semena, ki so na vrhu, saj so slabše kaljiva. Vodo odlijemo in pustimo semena en ali 2 dni v toplem prostoru, da se posuši. Seme v zemljo sejemo 5-6 cm globoko. Medvrstna razdalja naj bo 1,5 do 2m, v vrsti 1-2m. Ker lubenica slabo prenaša veter, je priporočljivo, da na vsakih 10-15m sejemo po dve vrsti koruze.
Ko se razvijejo pravi listi lubenic v kupčku, redčimo, da ostanejo 3-4 rastline, potem pa ponovno, da ostaneta ena ali dve najbolje razviti rastlini. Ko vreže dosežejo 1m, jih na kolencih zasipavamo, da povečamo količino korenin. To je koristno zlasti na vetrovnih legah, ker so korenine tako bolj pričvrščene v tleh.
Plod se razvije 30-40 dni po cvetenju.
Kako spoznamo dozorele plodove?
-če potrkamo po lubenici, ima votel zvok v primerjavi z nezrelimi
-pecelj se začne sušiti ali pa se iz njega pocedi rdečkast sok ali izgubi dlačice ali postane tanek.
-kjer se plod dotika zemlje, postane rumenkast, povrhnjica pa hrapava, preostala površina dobi poseben sijaj in se prekrije s fino belkasto voščeno prevleko
dodano:
-ko se začne sušiti list ob peclju
-ko porjavi vitica ob peclju, ko pa porjavi pecelj, je skrajni časNazadnje urejal/a Plamenka 21 Avg 2019 12:41; skupaj popravljeno 1 krat
Pred kakima dvema desetletjema je priseljeni par (Makedonec+Ukrajinka) na ravnici ob Krki najel njivo, postavil plastenjake in začel s pridelavo toploljubnih pridelkov: paradižnik, paprike, jajčevci, melone in lubenice. Raslo jima je na polno, nikdar več se nisem najedel lubenic kot takrat. Po dveh uspešnih sezonah pa jima je poletno neurje vse polomilo in posel je žal propadel :(