Živjo!
Najprej opravičilo. Imel sem kup zdravstvenih težav, zato sem na računalnik pozabil. Marjan mislim, da imaš težave predvsem s substratom in sušo. Izmeri pH in preveri vlažnost. Rumenenje listov kaže na visok pH in vse ostalo je posledica. Lahko pa so v koreninah gostje npr. majski hrošč. Možnosti je veliko.
Drugo leto povečaj količino amonsulfata vendar v številu gnojenj. Če ne bo
izboljšanja se slišiva.
Lp. Ferdo_________________Narava vse povrne!
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - II,
Sezona gre počasi h koncu, pa me malo zanima kakšen ste imeli letos kaj pridelek?
Pri meni je bilo to leto izjemno zahtevno: preveč dežja, orkanski veter, nato še k sreči samo manjša poplava, kjer je reka tekla čez del nasada... tako da me kar malo skrbi, da se je h koreninam prikradla kaka gniloba. Zaenkrat sicer vse izgleda ok, tako da držim pesti.
Vlažno vreme je pomenilo tudi veliko škodljivcev, predvsem mušic se ni manjkalo. Skupaj z vremenom so mi odnesle nekje eno tretjino pridelka in napravile ogromno dodatnega dela s prebiranjem. Poleg kopanja drenažnih jarkov in podobnega.
Da pa ne bo samo negativa: Jersey je presenetil z debelostjo in tudi okus je bil čisto ok, tudi grmi fino rastejo in če vzamem v zakup vso vlago, niti ni videti kaj hujše bolezni - samo malo plesnivih poganjkov, ki jih odstranjujem te dni.
Upam pa, da bo drugo leto kaj bolj umirjeno - kmetovanje v takšnih razmerah je kot vojno stanje: nekaj časa sicer gre, na dolgi rok bo pa težka.
Upam tudi, da ste imeli ostali več sreče in/ali bolje urejene nasade...
Pri meni je bilo to leto izjemno zahtevno: preveč dežja, orkanski veter, nato še k sreči samo manjša poplava, kjer je reka tekla čez del nasada... tako da me kar malo skrbi, da se je h koreninam prikradla kaka gniloba. Zaenkrat sicer vse izgleda ok, tako da držim pesti.
Vlažno vreme je pomenilo tudi veliko škodljivcev, predvsem mušic se ni manjkalo. Skupaj z vremenom so mi odnesle nekje eno tretjino pridelka in napravile ogromno dodatnega dela s prebiranjem. Poleg kopanja drenažnih jarkov in podobnega.
Da pa ne bo samo negativa: Jersey je presenetil z debelostjo in tudi okus je bil čisto ok, tudi grmi fino rastejo in če vzamem v zakup vso vlago, niti ni videti kaj hujše bolezni - samo malo plesnivih poganjkov, ki jih odstranjujem te dni.
Upam pa, da bo drugo leto kaj bolj umirjeno - kmetovanje v takšnih razmerah je kot vojno stanje: nekaj časa sicer gre, na dolgi rok bo pa težka.
Upam tudi, da ste imeli ostali več sreče in/ali bolje urejene nasade...
Letos je bil pridelek kar OK. Prvič v 20 letih sem poškropil z Laser plus (1 x) in je učinkovalo za nekaj časa.
Veliko dežja je malo učinkovalo na kvaliteto plodov (malce bolj vodene) v enem obdobju, drugače pa so bile z okusom v mejah normale.
Rast je bila slabša, domnevam da zato, ker je hitreje spralo dušik navkljub večkratnemu (delnemu) gnojenju, tako da je zelo malo novih poganjkov navkljub močnejši spomladanski rezi.
Kot vsako leto so se jih lotili kosi, kar sem zaustavil z mrežo. Nato so se jih kot vedno lotili z vrha skozi tiste male odprtine v mreži, seveda z zelo malo uspeha. Kot zanimivost naj napišem, da ko sem mrežo po slabem mesecu odstranil, kake 3 dni ni bilo niti enega, potem so pa spet prišli pozobat tisto nekaj malega, kar je ostalo._________________lp
Veliko dežja je malo učinkovalo na kvaliteto plodov (malce bolj vodene) v enem obdobju, drugače pa so bile z okusom v mejah normale.
Rast je bila slabša, domnevam da zato, ker je hitreje spralo dušik navkljub večkratnemu (delnemu) gnojenju, tako da je zelo malo novih poganjkov navkljub močnejši spomladanski rezi.
Kot vsako leto so se jih lotili kosi, kar sem zaustavil z mrežo. Nato so se jih kot vedno lotili z vrha skozi tiste male odprtine v mreži, seveda z zelo malo uspeha. Kot zanimivost naj napišem, da ko sem mrežo po slabem mesecu odstranil, kake 3 dni ni bilo niti enega, potem so pa spet prišli pozobat tisto nekaj malega, kar je ostalo._________________lp
| ck je napisal/a: |
Veliko dežja je malo učinkovalo na kvaliteto plodov (malce bolj vodene) v enem obdobju, drugače pa so bile z okusom v mejah normale. |
Jaz sem svoje borovnice redčil in je bil okus ok. Enkrat sem pa šel nabirat v nasad, kjer niso redčili plodov in je bila opazna razlika v kvaliteti plodov. Okus je bil precej bolj voden, seveda tudi niso bile prav sladke. Sicer razumem, da je težko redčiti plodove v nasadu, samo kolikor sem jaz razumel, pri borovnicah že z zimskim obrezovanjem reguliraš rodnost._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Tudi pri meni so bile čisto ok tiste, ki sem jim močno razredčil cvetove - zaradi presajanja, sicer jim ne bi...
Drugače jih kar fino obrezujem ob koncu zime, ampak pri vrsti Bluecrop mi še ni uspelo, da bi normalno rodile. Vedno napravijo tudi do 0.5m dolge poganjke, ki so polni cvetov brez enega samega lista. Seveda so plodovi potem drobni ali sploh ne dozorijo. Tako da sem sklenil, da bom v prihodnje pač odstranil 2/3 cvetov na takšnih poganjkih, ali pa še več. Sčasoma pa presadil, ker tudi s substratom ni vse ok.
So pa pri meni v večini kar bujno rastle, sem jih pa gnojil z amonijevim sulfatom, 3-krat, kot je svetoval gospod ferdo.
Laser plus je tudi mene zamikal, ampak sem smatral, da bodo nove mušice hitro spet prišle v nasad s sosednjih parcel.
ck, če ni skrivnost, imaš v okolici nasada gozd, vrt... ali je čisto na samem, da ga mušice ne najdejo tako hitro?
Drugače jih kar fino obrezujem ob koncu zime, ampak pri vrsti Bluecrop mi še ni uspelo, da bi normalno rodile. Vedno napravijo tudi do 0.5m dolge poganjke, ki so polni cvetov brez enega samega lista. Seveda so plodovi potem drobni ali sploh ne dozorijo. Tako da sem sklenil, da bom v prihodnje pač odstranil 2/3 cvetov na takšnih poganjkih, ali pa še več. Sčasoma pa presadil, ker tudi s substratom ni vse ok.
So pa pri meni v večini kar bujno rastle, sem jih pa gnojil z amonijevim sulfatom, 3-krat, kot je svetoval gospod ferdo.
Laser plus je tudi mene zamikal, ampak sem smatral, da bodo nove mušice hitro spet prišle v nasad s sosednjih parcel.
ck, če ni skrivnost, imaš v okolici nasada gozd, vrt... ali je čisto na samem, da ga mušice ne najdejo tako hitro?
Letošnje leto mi je potrdilo dve stvari:
- močna rez (staro/bolno ven, redčenje rodnih popkov) - je nujna, da borovnice vse dozorijo in so debele in okusne, s tem je manj možnosti za večje razmnožitve plodove vinske mušice, več je močnih zdravih poganjkov iz tal za pridelke v prihodnosti
- borovnice sem sadil preblizu drugih velikih odjemalcev vode in hranil - ambrovec, robida, šmarna hrušica, breskev, češnje - imajo korenine v substratu od borovnic in posledično le-te trpijo sušo. Letos recimo pa lepo rastejo, ker je dežja dovolj.
Skratka, vrtičkarji smo po moje premalo pozorni na bližino ostalih vodeželjnih.
- močna rez (staro/bolno ven, redčenje rodnih popkov) - je nujna, da borovnice vse dozorijo in so debele in okusne, s tem je manj možnosti za večje razmnožitve plodove vinske mušice, več je močnih zdravih poganjkov iz tal za pridelke v prihodnosti
- borovnice sem sadil preblizu drugih velikih odjemalcev vode in hranil - ambrovec, robida, šmarna hrušica, breskev, češnje - imajo korenine v substratu od borovnic in posledično le-te trpijo sušo. Letos recimo pa lepo rastejo, ker je dežja dovolj.
Skratka, vrtičkarji smo po moje premalo pozorni na bližino ostalih vodeželjnih.
| JernejZ je napisal/a: |
- borovnice sem sadil preblizu drugih velikih odjemalcev vode in hranil - ambrovec, robida, šmarna hrušica, breskev, češnje - imajo korenine v substratu od borovnic in posledično le-te trpijo sušo. Letos recimo pa lepo rastejo, ker je dežja dovolj. |
Jaz imam težavo z rakitovcem, ki mi veselo raste v posodah z borovnicami, pa so rakitovci 3-5m stran._________________Iščem zanimive sadne vrste...