Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - II,
Sem si ogledal tisto sliko domnevnega raka, pa priznam, da ne opazim v čem naj bi bil problem. Kolikor vidim, raste tudi naprej en lep močan zelen poganjek, kar je že dober zrak, da je ta del "koreninske krone" zdrav.
Kar pa se tiče plevela v loncih in nasploh mešanice korenin borovnic in ostalega šavja: sem imel tudi sam takšne probleme (in jih še vedno deloma imam) zaradi zanemarjanja nasada, ki pa sem jih reševal s presajanjem borovnic v zimskem času, ko sem lepo pregledal koreninsko grudo in odstranil neželene korenine in po potrebi tudi obrezal korenine borovnic. Če se lahko obrezuje nad zemljo, se lahko tudi spodaj! (vsaj pri sadnem drevju se to počne).
Je pa tudi pri meni krt (in skoraj zagotov ne voluhar) veselo ril malo po substratu, malo po okoliški zemlji in mešal vrtno zemljo s šoto itd. Ni bilo videti neke hujše škode za borovnice (od tega ni nobene vzel vrag), mi je šlo pa zelo na živce in sem zadevo rešil s kombinacijo čepaste folije in mreže proti krtom. Zaenkrat izgleda vse ok, tko da držim pesti, da bo zdržalo.
Kar pa se tiče plevela v loncih in nasploh mešanice korenin borovnic in ostalega šavja: sem imel tudi sam takšne probleme (in jih še vedno deloma imam) zaradi zanemarjanja nasada, ki pa sem jih reševal s presajanjem borovnic v zimskem času, ko sem lepo pregledal koreninsko grudo in odstranil neželene korenine in po potrebi tudi obrezal korenine borovnic. Če se lahko obrezuje nad zemljo, se lahko tudi spodaj! (vsaj pri sadnem drevju se to počne).
Je pa tudi pri meni krt (in skoraj zagotov ne voluhar) veselo ril malo po substratu, malo po okoliški zemlji in mešal vrtno zemljo s šoto itd. Ni bilo videti neke hujše škode za borovnice (od tega ni nobene vzel vrag), mi je šlo pa zelo na živce in sem zadevo rešil s kombinacijo čepaste folije in mreže proti krtom. Zaenkrat izgleda vse ok, tko da držim pesti, da bo zdržalo.
Glede škropljenja: zaradi vsega tega dežja tudi mene mika, da bi še enkrat poškropil z bakrom. Cvetovi so še zaprti, vendar me vseeno malo skrbi, da ne bo kake škode.
Sem tudi sam opazil, da je ferdo omenil max. koncentracijo za kak Cuprablau 0.2%, samo ali to pomeni, da lahko škropiš s takšnim pripravkom tudi sredi cvetenja in ko je rastlina že fino olistana... pa nisem čisto prepričan.
V tehničnem listu sicer piše na primer tole:
https://www.cinkarna.si/uploads/Dokumenti/Agro%20izdelki/Navodilo_Cuprablau_Z_35_WP.pdf
Se pravi če vzamemo 0.85kg/ha in porabo vode 700l, dobimo 0.12% koncentracijo. Je pa - če se ne motim - na ha cca 3000 sadik, tako da bi to pomenilo, da eno sadiko poškropimo z dobrima 2dl pripravka, kar se mi zdi kar malo veliko. V končni fazi je tako ali tako važna skupna količina "bakra", ki ga dodamo, tako da pomojem ne bi bilo nič narobe, če se porabi manj vode, torej večjo koncentracijo, vendar še vedno v okvirih teh 0.85kg/3000sadik... razmišljam naglas.
Sem tudi sam opazil, da je ferdo omenil max. koncentracijo za kak Cuprablau 0.2%, samo ali to pomeni, da lahko škropiš s takšnim pripravkom tudi sredi cvetenja in ko je rastlina že fino olistana... pa nisem čisto prepričan.
V tehničnem listu sicer piše na primer tole:
Citiram: |
Na pečkatem sadnem drevju za zatiranje hruševega ožiga( Erwinia amylovora): v odmerku 2,5 kg/ha v fenološki fazi do stadija mišjega ušesca (BBCH 00-54), v odmerku 0,85 kg/ha v fenološki fazi, ko so vidni cvetni popki do konca cvetenja (BBCH 55-69) in v odmerku 0,57 kg/ha po cvetenju, v fenološki fazi, ko so plodiči večji od 10 mm, do faze nadaljevanja zorenja (BBCH 71-85). Tretira se v razmiku 10 dni. Priporočena poraba vode pri tretiranju v času do konca cvetenja je 350–700 l/ha, v času od končanega cvetenja pa 700–1000 l/ha. Sredstvo se lahko na istem zemljišču v fenološki fazi do konca cvetenja (do BBCH 69) uporabi največ 3-krat, v fenološki fazi po cvetenju (BBCH 71-85) pa največ 5-krat. Tretiranje v vegetaciji se opravi za razkuževanje ran po izrezovanju poganjkov, po toči, vetrolomih in posledicah drugih naravnih ujm v sadovnjakih, kjer so bile ugotovljene cvetne okužbe, okuženi poganjki, oziroma v nasadih, kjer je bila bolezen ugotovljena v preteklih letih. |
https://www.cinkarna.si/uploads/Dokumenti/Agro%20izdelki/Navodilo_Cuprablau_Z_35_WP.pdf
Se pravi če vzamemo 0.85kg/ha in porabo vode 700l, dobimo 0.12% koncentracijo. Je pa - če se ne motim - na ha cca 3000 sadik, tako da bi to pomenilo, da eno sadiko poškropimo z dobrima 2dl pripravka, kar se mi zdi kar malo veliko. V končni fazi je tako ali tako važna skupna količina "bakra", ki ga dodamo, tako da pomojem ne bi bilo nič narobe, če se porabi manj vode, torej večjo koncentracijo, vendar še vedno v okvirih teh 0.85kg/3000sadik... razmišljam naglas.
Najprej na glas razmišljaj, katero bolezen pričakuješ zaradi razmer na rastlini na tvoji lokaciji. Potem pogledaš na https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm, katere so možne rešitve.
3000 sadik je že nek monokulturni nasad, ki se obnaša drugače kot par sadik na vrtu. Če je takih nasadov v vaši okolici več, bi znala tudi kmetijska svetovalna služba bolje obvladovati zadevo in dati zelo primeren nasvet.
3000 sadik je že nek monokulturni nasad, ki se obnaša drugače kot par sadik na vrtu. Če je takih nasadov v vaši okolici več, bi znala tudi kmetijska svetovalna služba bolje obvladovati zadevo in dati zelo primeren nasvet.
Pričakujem kake glivične okužbe, poleg tega sem imel počrnele/potemnjene konice novih poganjkov, nekaj morda tudi zaradi pozebe, ostalo verjetno zaradi preveč vlage že lani in posledično je prišla bolezen (te poganjke sem kar porezal), že par let se mi na nekaterih grmih zvijajo listi in sušijo in tudi to izgleda kot neka gliva/plesen...
Zaradi takšnih skrbi sem tudi škropil doslej z bakrom (Cuprablau) za preventivo, na ostala sredstva in tudi bolezni se pa ne spoznam dovolj + raje se držim čimbolj ekološke pridelave, tudi če bo zaradi tega pol manj borovnic.
Imam pa drugače majhen nasad, samo okoli 200 sadik, tako da ni neke hude monokulture in so rastline sicer kar zdrave - v bistvu presenetljivo, glede na vse napake, ki so bile storjene.
Sem pa danes ponovno našel tole stran: JAVNA SLUŽBA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
Za ameriške borovnice je bilo 19.3. objavljeno tole obvestilo:
Mislim, da bom kar še enkrat te dni opravil preventivno škropljenje s Cuprablau, samo da bo čas...
Pa hvala za nasvet!
Zaradi takšnih skrbi sem tudi škropil doslej z bakrom (Cuprablau) za preventivo, na ostala sredstva in tudi bolezni se pa ne spoznam dovolj + raje se držim čimbolj ekološke pridelave, tudi če bo zaradi tega pol manj borovnic.
Imam pa drugače majhen nasad, samo okoli 200 sadik, tako da ni neke hude monokulture in so rastline sicer kar zdrave - v bistvu presenetljivo, glede na vse napake, ki so bile storjene.
Sem pa danes ponovno našel tole stran: JAVNA SLUŽBA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
Za ameriške borovnice je bilo 19.3. objavljeno tole obvestilo:
Citiram: |
V tem času je še vedno smiselna uporaba bakra, za zaščito pred različnim povzročiteljem glivičnih in bakterijskih bolezni. ... |
Mislim, da bom kar še enkrat te dni opravil preventivno škropljenje s Cuprablau, samo da bo čas...
Pa hvala za nasvet!
Koliko zdržijo plodovi ameriške borovnice minusa?
Našel sem tole https://content.ces.ncsu.edu/blueberry-freeze-damage-and-protection-measures (prevod)
Takoj po odpadanju venca in preden jagoda začne nabrekati, je najbolj občutljiva faza. Nekaj minut pod 28 °F (-2,2°C) bo povzročilo poškodbe. Ko se jagode začnejo povečevati, je občutljivost podobna kritični temperaturi 28 °F (-2,7°C) za odprte cvetove.
Pišejo, da pomaga predhodno namočen substrat. Ta absorbira več toplote čez dan, ki jo potem odda ponoči.
Če pride do prave pozebe, nastanejo plodovi brez semen, ki so manjši
https://www.researchgate.net/publication/290238543_Comparison_of_spring_frost_tolerance_among_different_highbush_blueberry_vaccinium_corymbosum_l_cultivars
Našel sem tole https://content.ces.ncsu.edu/blueberry-freeze-damage-and-protection-measures (prevod)
Takoj po odpadanju venca in preden jagoda začne nabrekati, je najbolj občutljiva faza. Nekaj minut pod 28 °F (-2,2°C) bo povzročilo poškodbe. Ko se jagode začnejo povečevati, je občutljivost podobna kritični temperaturi 28 °F (-2,7°C) za odprte cvetove.
Pišejo, da pomaga predhodno namočen substrat. Ta absorbira več toplote čez dan, ki jo potem odda ponoči.
Če pride do prave pozebe, nastanejo plodovi brez semen, ki so manjši
https://www.researchgate.net/publication/290238543_Comparison_of_spring_frost_tolerance_among_different_highbush_blueberry_vaccinium_corymbosum_l_cultivars
Na tejle povezavi piše sledeče:
Pri meni je bila zdaj že večkrat tekom zadnje ohladitve slana, mislim pa, da najnižja temperatura skoraj zagotovo ni šla pod -2°C (smo bili bolj okoli -1°C). Nekih poškodb cvetov zaenkrat nisem opazil, bi bilo pa v resnici čisto ok, če jih nekaj pozebe, ker so preobložene s cvetjem in bom moral sicer redčiti...
Citiram: |
Odprt cvet pozebe pri temperaturi pod 0 °C, delno odprt pa pri temperaturi -2 °C. Cvetni brsti različnih faz razvoja so prizadeti, če se temperatura za daljše obdobje spusti pod -4 oz. -6 °C. Pri blažji zmrzali pozebejo pestič in prašniki, pri nižjih temperaturah pa tudi zasnova ploda s pecljem. Če prvi cvetovi pomrznejo, se razvijejo cvetovi poznejših generacij, ki se brez pozebe sploh ne bi razvili. Cvetovi na drobnih poganjkih se prej odprejo kot cvetovi na debelejših poganjkih |
Pri meni je bila zdaj že večkrat tekom zadnje ohladitve slana, mislim pa, da najnižja temperatura skoraj zagotovo ni šla pod -2°C (smo bili bolj okoli -1°C). Nekih poškodb cvetov zaenkrat nisem opazil, bi bilo pa v resnici čisto ok, če jih nekaj pozebe, ker so preobložene s cvetjem in bom moral sicer redčiti...
pozeba pri AB:
Cvetni brst pri -6
zaprt cvet pri -2.2
odprt cvet pri -0.6
Plod pri -1.3
Vir: https://www.kgzs.si/
Cvetni brst pri -6
zaprt cvet pri -2.2
odprt cvet pri -0.6
Plod pri -1.3
Vir: https://www.kgzs.si/
Odprt cvet pozebe pri
temperaturi pod 0 °C, delno odprt pa pri temperaturi -2 °C. Cvetni brsti različnih
faz razvoja so prizadeti, če se temperatura za daljše obdobje spusti pod -4 oz. -6
°C. Pri blažji zmrzali pozebejo pestič in prašniki, pri nižjih temperaturah pa tudi
zasnova ploda s pecljem. Če prvi cvetovi pomrznejo, se razvijejo cvetovi
poznejših generacij, ki se brez pozebe sploh ne bi razvili. Cvetovi na drobnih
poganjkih se prej odprejo kot cvetovi na debelejših poganjkih. Če so pozebe v
času cvetenja pogoste, režemo na debelejše poganjke, na katerih je cvetenje bolj
pozno. Rez pri ameriški borovnici izvajamo ko so rastline v popolni dormanci.
temperaturi pod 0 °C, delno odprt pa pri temperaturi -2 °C. Cvetni brsti različnih
faz razvoja so prizadeti, če se temperatura za daljše obdobje spusti pod -4 oz. -6
°C. Pri blažji zmrzali pozebejo pestič in prašniki, pri nižjih temperaturah pa tudi
zasnova ploda s pecljem. Če prvi cvetovi pomrznejo, se razvijejo cvetovi
poznejših generacij, ki se brez pozebe sploh ne bi razvili. Cvetovi na drobnih
poganjkih se prej odprejo kot cvetovi na debelejših poganjkih. Če so pozebe v
času cvetenja pogoste, režemo na debelejše poganjke, na katerih je cvetenje bolj
pozno. Rez pri ameriški borovnici izvajamo ko so rastline v popolni dormanci.
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Laksikon, Ferdo pravi drugače:
Pri meni letos mraz ni naredil nobene škode. Grmi so letos tudi zdravi. Lani jih napadla neka glivična bolezen ( monilija ali antraknoza )
in sem moral kar precej suhih vej in vejic izrezati.
Tudi plodov je glede na količino lesa kar precej. Sem mislil, da ne bo skoraj nič.
ferdo36 je napisal/a: |
Odprti cvetovi naj bi zdržali temp. -4-5 st. C. Brsti pa do -9 st. C. |
Pri meni letos mraz ni naredil nobene škode. Grmi so letos tudi zdravi. Lani jih napadla neka glivična bolezen ( monilija ali antraknoza )
in sem moral kar precej suhih vej in vejic izrezati.
Tudi plodov je glede na količino lesa kar precej. Sem mislil, da ne bo skoraj nič.
enako, nikoli mi še niso pozeble, le pordečijo cvetovi. pa vedno je preveč cvetov in plodov gor. Lani sem imel monilijo, pomagal le Signum.
Mislim, da so Ferdotu pozeble pred par leti pri -10 na barju.
Glede na lastne izkušnje, videno in prebrano tukaj, je v Sloveniji veliko informacij napačnih, razne zablode o borovnicah predvajajo celo v vrtnarskih oddajah na TV.
Pri sosedi profesionalni sadjar obrezuje borovnice kot da so maline. Pa vsako leto so slabše. Da bi pa svetoval, da substrat izolira od ilovice pa ne... Jaz sem svetoval to 5x, več ne bom.
Mislim, da so Ferdotu pozeble pred par leti pri -10 na barju.
Glede na lastne izkušnje, videno in prebrano tukaj, je v Sloveniji veliko informacij napačnih, razne zablode o borovnicah predvajajo celo v vrtnarskih oddajah na TV.
Pri sosedi profesionalni sadjar obrezuje borovnice kot da so maline. Pa vsako leto so slabše. Da bi pa svetoval, da substrat izolira od ilovice pa ne... Jaz sem svetoval to 5x, več ne bom.