Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pozeba 2024
Sedaj si že upam reči, da moram biti hvaležen in da pri meni pozeba ni naredila prav veliko škode. Jablane so (pre)polne, trte skoraj nič posmojene, hruške, češnje povsem solidno, orehi tudi, marelico je neslo predvsem deževje in to, da nisem škropil proti moniliji ob cvetenju. Tu se moram odločiti ali obupam pri tej vrsti, ali pa dvakrat poškropim v skladu s priporočili. Očitno brez tega ne gre. Breskve so letos kljub nekaj škropljenja v začetku razvoja ob pravem času izrazito kodrave, ampak razen ene, ki se je poslovila, bodo najbrž v redu in bo tudi povsem primeren pridelek. Vse skupaj se je začelo prehitro, potem pa je šel razvoj počasi.
Pri meni so letos vse breskve zelo kodrave in izdatno so kodrave tudi v Prlekiji, kjer so na boljši legi. Res je, da so tam bile škropljene dvakrat, doma pa trikrat. Zanimivost: najmanj kodrava ni ploščata, ki so mi jo prodali kot "odporno na kodravost". Prav tako neke odpornosti ne kaže vinogradniška. Problem je vsekakor, da sem jaz nehal škropiti, ko so začele cveteti, vzbrstel pa je šele manjši del listov. Listi, ki so prišli na svet pozneje, so se pač skodrali. List je po nekaterih informacijah občutljiv prva dva tedna.
Sicer obstaja še en način borbe proti kodravosti. Nekateri pustijo, da se skodrajo, potem pa pognojijo z ureo. Nisem pa našel, kako to storijo. Foliarno? Potrosijo po tleh (in večino vzame trava), naredijo luknje in dajo gnojilo v luknje? Kakšna količina? Je potem problem, da so prebujne, kar običajno pomeni, da so plodovi slabše kakovosti in je nevarnost gnitja?
Sicer obstaja še en način borbe proti kodravosti. Nekateri pustijo, da se skodrajo, potem pa pognojijo z ureo. Nisem pa našel, kako to storijo. Foliarno? Potrosijo po tleh (in večino vzame trava), naredijo luknje in dajo gnojilo v luknje? Kakšna količina? Je potem problem, da so prebujne, kar običajno pomeni, da so plodovi slabše kakovosti in je nevarnost gnitja?
Moje skromne izkušnje s kodravostjo:
Če v bližini ni drugih breskev, in niso stisnjene med preostalo sadno drevje, imajo kot osamelci veliko možnost, da se listje ne bo kodralo. Videno leta nazaj po eni podobno mokri pomladi pri prijateljici in letos pri sovaščanki. V obeh primerih gre za "tapravo" vinogradniško, ki rodi jeseni.
Kako bi se v enakih pogojih obnesla žlahtnjena, ne vem.
Če v bližini ni drugih breskev, in niso stisnjene med preostalo sadno drevje, imajo kot osamelci veliko možnost, da se listje ne bo kodralo. Videno leta nazaj po eni podobno mokri pomladi pri prijateljici in letos pri sovaščanki. V obeh primerih gre za "tapravo" vinogradniško, ki rodi jeseni.
Kako bi se v enakih pogojih obnesla žlahtnjena, ne vem.
Pepe, to je lani meni svetovala z ureo. Okoli krošnje potrosiš po tleh, tla postanejo rjava, ožgana nastane rjav krog na obodu krošnje (tam je največ koreninic), tam nič ne raste tisto leto, drevo pa bujno. to sem morala narediti pod češnjo, lani jo je napadla monilija. Sem porezala veje do zdravega lesa in še malo čez.
tudi jaz imam letos breskovo kodravost, pa je bila Readhaven 2 x škropljena, očitno ne dovoljkrat. 500 m južneje raste še ena breskev, potem pa km daleč nobena._________________Lp, Živa
tudi jaz imam letos breskovo kodravost, pa je bila Readhaven 2 x škropljena, očitno ne dovoljkrat. 500 m južneje raste še ena breskev, potem pa km daleč nobena._________________Lp, Živa
Sem bil pri kolegu, kjer mu je skoraj spet vse šlo, orehe tako grozno požgalo in pravi da se sploh več ne spomni, kdaj je bilo res kaj orehov, pa kdaj se je nazadnje češenj ornk najedel, letos spet ne bo niti ene, ker je vse požgalo...je rekel, včasih ja, včasih... smo še marmelade kuhal iz breskev in kompote delal, zdajle pa že lep čas niti za pojest ni več.
ebay co comm
ebay co comm
In kakšne posledice lahko pričakujemo recimo pri orehih ipd. (tudi pri nas vse požgano), če zadnjo desetletje skoraj vsako leto tako skuri, da niti en list ne ostane, a lahko začnejo čez čas propadat drevesa?
Gledam tudi kakšne poškodbe so na deblih, polno razpokanega lubja od pozebe, torej večje možnosti za okužbe dreves in širjenje bolezni....
Gledam tudi kakšne poškodbe so na deblih, polno razpokanega lubja od pozebe, torej večje možnosti za okužbe dreves in širjenje bolezni....
Sem ravno o tem premisljeval tudi sam. V vasi je polno orehov, a vsak po parih letih propade. Nasadijo pac nove, skrbijo zanje ne, edino zase vem, da pobiram plodove - predvsem zelene sicer 😉
Znanci v hribih nad Sodrazico na 850m imajo par orehov, tudi kapitalnega, velikega kot lipa ali hrast, pozebe pa skoraj ne poznajo, ker vse odganja toliko pozneje.
>> Sadjarstvo kot priloznost za hribovske kmetije/terene?
Znanci v hribih nad Sodrazico na 850m imajo par orehov, tudi kapitalnega, velikega kot lipa ali hrast, pozebe pa skoraj ne poznajo, ker vse odganja toliko pozneje.
>> Sadjarstvo kot priloznost za hribovske kmetije/terene?