| muha je napisal/a: |
| Z zobno pasto najbrž samo po steblih, kaj? Škropiva iz nje si ne predstavlljam. |
Ja, kolikor sem sledila, so prve rjave dele stebel dobro zamazali s kremo in uspešno ustavili bolezen.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2024
| Andrej Banko je napisal/a: |
Njivske sadike počasi zdeluje plesen, večinoma le na listih, le pri pelatih se zadnje dni seli tudi na plodove ( klinc pa vlaga, pa rosa, pa dež ... ) -------- |
Enako pri sovaščanki, pa jih je 2x škropila z Ridomil Gold (stara zaloga). Vrt ima na vetrovno izpostavljeni legi. Občasno z dežjem rado kar močno potegne in ravno toliko ocufa liste, da so bolj dovzetni za bolezni. Plodovi, ki so se pred prvim škropljenjem že pričeli debeliti, so skoraj vsi oboleli.
Pri nas na jugu o plesni ni ne duha ne sluha, dež je padel 2x v 5 tednih. Paradižniki imajo 400-600 g, na treh bučah je zraslo 40 buč, ne vem kaj z njimi niti receptov ne poznam več zanje. hruške imajo po 300 g komad, popolnoma ponorelo je vse na vrtu, ker ni plesni. Recimo včeraj komaj 3-7 mm padavin in to je bilo vse v zadnjih 14 dnevih_________________NM
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Ponovno se je izkazalo, da popolnoma odprta lega paradižnikom na prostem sploh ne ustreza preveč.
Pri meni nobena rdeča sorta ne dozori lepo. Kar nekako ostanejo v enem takem bledo rdečem do oranžno-rjavem tonu.
Morda še najlepše dozorijo kakšni češnjevci ali datljevci.
Temne sem že pred leti opustil na tej lokaciji.
Edino rumeni in oranžni še kar nekako lepo dozorijo, če ne razpokajo zaradi brutalno nihajočega vremena.
Verjetno bi bilo stanje boljše, če bi bili v rastlinjaku ?!
Pri meni nobena rdeča sorta ne dozori lepo. Kar nekako ostanejo v enem takem bledo rdečem do oranžno-rjavem tonu.
Morda še najlepše dozorijo kakšni češnjevci ali datljevci.
Temne sem že pred leti opustil na tej lokaciji.
Edino rumeni in oranžni še kar nekako lepo dozorijo, če ne razpokajo zaradi brutalno nihajočega vremena.
Verjetno bi bilo stanje boljše, če bi bili v rastlinjaku ?!
Spomladi smo se pogovarjali, da utegne zastirka slabo vplivati na pridelek paradižnika, ker odvzema del dušika. Sama se zastirki nisem želela odreči pa sem, preden sem jo položila, površino na redko dodatno posula z briketi biogrene. Paradižnik je pod streho, zalivanja izpod neba ni.
Učinek je izjemen: tako polnih sadik že dolgo ne!
Učinek je izjemen: tako polnih sadik že dolgo ne!
| Andrej Banko je napisal/a: |
| Ponovno se je izkazalo, da popolnoma odprta lega paradižnikom na prostem sploh ne ustreza preveč. Pri meni nobena rdeča sorta ne dozori lepo. Kar nekako ostanejo v enem takem bledo rdečem do oranžno-rjavem tonu. Morda še najlepše dozorijo kakšni češnjevci ali datljevci. Temne sem že pred leti opustil na tej lokaciji. Edino rumeni in oranžni še kar nekako lepo dozorijo, če ne razpokajo zaradi brutalno nihajočega vremena. Verjetno bi bilo stanje boljše, če bi bili v rastlinjaku ?! |
AB.
Pred časi sem bral, da na plodove paradižnika in dozorevanje v segmentu obarvanja močno zaviralno delujejo visoke temperature. Če se pravilno spominjam, bi naj to bilo višje od 32°C ali nekaj takšnega. Tako tudi naj nebi pomagalo načrtno obtrgovanje listja v smislu izpostavljanja sončnim žarkom.
Nekaj je bilo govora o rastlinskem pigmentu, ki se nekako ne razvije, zato plod ostane slabo ali bledo obarvan, medtem ko naj bi se sladkorji in vse ostalo menda normalno razvilo.
Prosto po spominu.
Največji letošnje sezone, seme je od predhodnika, ki je imel še 50g več.
Sem ga pobral tudi iz tega.
Njiva in dozoreli en teden nazaj:
Zunanje sem do sredine julija 3x škropil izmenično z Labicuperjem ter algoplasminom v tedenskih presledkih, od tedaj pa ne več. Za slabo zorjenje na prostem pa verjetno igra vlogo tudi vlažnost same lokacije, ker na njivo kar konkretno žge sonce cel dan, je pa dokaj sušna lega.V primerjavi z rastlinjakom je barva istih sort zunaj precej bolj intenzivna prav tako tudi okus. Listov in zalistnikov zunaj ne trgam. Odstranim le obolele. Se pa najdejo na nekaterih sortah taki s črnimi konicami.
Brix meter je nekaterim zunanjim sortam zopet pokazal 10+.
Nekje sem zasledil, da visoka vsebnost sladkorja rastlini pomaga tudi v boju z insekti ter boleznimi, ker ti zunanji res niso objedeni, pa nekateri zorijo kar na tleh.
Sem ga pobral tudi iz tega.
Njiva in dozoreli en teden nazaj:
Zunanje sem do sredine julija 3x škropil izmenično z Labicuperjem ter algoplasminom v tedenskih presledkih, od tedaj pa ne več. Za slabo zorjenje na prostem pa verjetno igra vlogo tudi vlažnost same lokacije, ker na njivo kar konkretno žge sonce cel dan, je pa dokaj sušna lega.V primerjavi z rastlinjakom je barva istih sort zunaj precej bolj intenzivna prav tako tudi okus. Listov in zalistnikov zunaj ne trgam. Odstranim le obolele. Se pa najdejo na nekaterih sortah taki s črnimi konicami.
Brix meter je nekaterim zunanjim sortam zopet pokazal 10+.
Nekje sem zasledil, da visoka vsebnost sladkorja rastlini pomaga tudi v boju z insekti ter boleznimi, ker ti zunanji res niso objedeni, pa nekateri zorijo kar na tleh.