| Plamenka je napisal/a: |
Če je res virus, bi ju najbrž morala čimprej odstraniti. |
Še zmeraj mislim, da gre za motnjo v prehrani.
A kdo meri "brix" listov?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hibiscus - Hibiskus, Newbiscus - Hibiscus Mochetous
| muha je napisal/a: |
 Podobno se je dogajalo tudi meni, zato imam zadnja leta grme povezane na 3 višinah. Ampak, saj je preostanek grma tudi prav lep. |
| Plamenka je napisal/a: |
| MFranc, Mfranc, rondo je še vedno lep. Sama sem včeraj pred vetrom nekaj hibiskusov dodatno privezala, a Fancy eye sem morala danes spet, tako ga je zdelal veter. |
Hvala za tolažbo. Iskreno rečeno moram biti kar zadovoljen glede na to, da je bil rondo nekaj let del gradbišča ob sosedovi obnovi in do(nad)gradnji hiše.
Trenutno je rondo še malo bolj "ožičen", ga moram pa čimprej res dobro prevezati na treh nivojih. Zadaj za hišo, v živi meji, pa Newbiskuse povežem na dveh višinah in zadošča._________________mfranc
Lep doberdan vsem. Bolj kot berem o različnih sortah hibuskusa, bolj vidim, da najbolje da povprašam kar tukaj. Iščemo čim bolj odporno sorto na bolezni (plesni), temperaturo in tla (pri nas so dobro odcedna). Dobro bi bilo tudi, da sorta ni preveč bujna (max 2 m, bolje 1,5 m). Cvetove bi uporabljali za čaj. Za vse predloge za sorte se že v naprej lepo zahvaljujem.
Temu, kar opisuješ, bi se najbolj približal s Sirskim oslezom - Hibiscus syriacus. V željenih merah ga držiš z obrezovanjem, ki ga dobro prenaša.
ampak...
ne vem kako je s čajem iz teh okrasnih vrst. Tisti, iz katerega delajo čaje, ki jih lahko kupimo po trgovinah, so druge sorte in rastejo v toplejšem podnebju.
Je kdo že kuhal čaj iz naših okrasnih sort?
Metuljc: kaj meniš, saj končno so sorodniki našega dobrega starega ajbiša, ki so ga cenile že naše stare mame? Ampak ni nujno, da imajo sorodniki vsi enake lastnosti, kaj? Ravno za ajbiš sem zasledila, da cvetovi v čaju ne služijo drugemu, kot okrasu. Da so učinkovine le v listih in koreninah ...
In še cukrček iz interneta: TOLE naj bibil Hibiscus sabdariffa ???? Hm. Sem jim že poslala ustrezno vprašanje.
ampak...
ne vem kako je s čajem iz teh okrasnih vrst. Tisti, iz katerega delajo čaje, ki jih lahko kupimo po trgovinah, so druge sorte in rastejo v toplejšem podnebju.
Je kdo že kuhal čaj iz naših okrasnih sort?
Metuljc: kaj meniš, saj končno so sorodniki našega dobrega starega ajbiša, ki so ga cenile že naše stare mame? Ampak ni nujno, da imajo sorodniki vsi enake lastnosti, kaj? Ravno za ajbiš sem zasledila, da cvetovi v čaju ne služijo drugemu, kot okrasu. Da so učinkovine le v listih in koreninah ...
In še cukrček iz interneta: TOLE naj bibil Hibiscus sabdariffa ???? Hm. Sem jim že poslala ustrezno vprašanje.
| Kristjan je napisal/a: |
| Lep doberdan vsem. Bolj kot berem o različnih sortah hibuskusa, bolj vidim, da najbolje da povprašam kar tukaj. Iščemo čim bolj odporno sorto na bolezni (plesni), temperaturo in tla (pri nas so dobro odcedna). Dobro bi bilo tudi, da sorta ni preveč bujna (max 2 m, bolje 1,5 m). Cvetove bi uporabljali za čaj. Za vse predloge za sorte se že v naprej lepo zahvaljujem. |
Žal, nobena od pri nas gojenih vrst se ne uporablja za čaj.
To kar poznamo kot hibiskus za čaj, pripada vrsti divji hibiskus, Hibiscus sabdarifa, ki pri nas ne uspeva. Uporabljajo se čaše, torej zrasli čašni listi cvetov. Venčni listi so beli.
Če v google vtipkaš latinsko ime, ti ga bo pokazalo poglej, najbolje, Wikipedijo.
Hvala vam. :-) Torej bo hibiskus kot okras in ne za čaj. ;-) Kaj pa nenite o sorti močvirskega hibiskusa. Zraste precej nižje, do 90 cm. Edino glede ustreznosti tal nisem prepričan. Pri nas so kar odcedna. Ima kdo izkušnjo s to sorto?.Link: https://www.sadikanadom.si/hibiskus-luna-hibiscus-moscheutos
V zmedi poimenovanj je že kar vsak hibiskus trajnica imenovan "močvirski hibiskus".
To, kar je na tvojem linku, uspešno raste širom po Sloveniji. Prva leta ga je na bolj suhih in odcednih tleh še treba pazljiveje zalivati, ko se korenine dodobra vrastejo, zalivanje ni več potrebno. Pravega močvirja pa ti kultivarji, kolikor jaz vem, sploh ne marajo. Če ga kdo goji v takih pogojih, naj me prosim popravi.
Pravi močvirski je Hibiscus coccineus pa še tega se da gojiti tudi izven močvirja.
Višina: kakor kateri. Lahko je res izpod metra, lahko je blizu dveh.
To, kar je na tvojem linku, uspešno raste širom po Sloveniji. Prva leta ga je na bolj suhih in odcednih tleh še treba pazljiveje zalivati, ko se korenine dodobra vrastejo, zalivanje ni več potrebno. Pravega močvirja pa ti kultivarji, kolikor jaz vem, sploh ne marajo. Če ga kdo goji v takih pogojih, naj me prosim popravi.
Pravi močvirski je Hibiscus coccineus pa še tega se da gojiti tudi izven močvirja.
Višina: kakor kateri. Lahko je res izpod metra, lahko je blizu dveh.