Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Lesni pepel
Kot moški, pač nesposoben večopravilnosti (dan je bil pa intenziven), se moram popraviti :
Ja, rastlina dobiva sladkorje preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga.
Če se dotaknem "rastlinskega kroga" (phloem : xylem), na katerega namiguješ, stvari ne poznam prav podrobno. Tudi tisto, kar mi je znano, zaradi težavnosti opazovanja/meritev pri raziskavah nimam za dokončno resnico. Nekaj je krompir, nekaj drugega je drevo in čisto nekaj drugega je drevo, ki mu pravimo figa ... so razlike.
Gornji pripravek uporabljam 2-3 leta. Deluje, preverjeno do višine dveh metrov - toliko sem preizkusil. Uporabim ga redko, a vedno deluje in reakcija je dokaj hitra. Ali zaradi sladkorne razstopine (ki jo ne izključujem) ali zaradi mineralne "čorbe" mikrobja - mi pa tu niti ni važno. Verjetno je vsakega po malo.
Lahko pa razložiš podrobneje.
Ja, rastlina dobiva sladkorje preko fotosinteze. Gornje za zraven je v zadostni količini, da pomaga.
Če se dotaknem "rastlinskega kroga" (phloem : xylem), na katerega namiguješ, stvari ne poznam prav podrobno. Tudi tisto, kar mi je znano, zaradi težavnosti opazovanja/meritev pri raziskavah nimam za dokončno resnico. Nekaj je krompir, nekaj drugega je drevo in čisto nekaj drugega je drevo, ki mu pravimo figa ... so razlike.
Gornji pripravek uporabljam 2-3 leta. Deluje, preverjeno do višine dveh metrov - toliko sem preizkusil. Uporabim ga redko, a vedno deluje in reakcija je dokaj hitra. Ali zaradi sladkorne razstopine (ki jo ne izključujem) ali zaradi mineralne "čorbe" mikrobja - mi pa tu niti ni važno. Verjetno je vsakega po malo.
Lahko pa razložiš podrobneje.
Pozdravljeni vsi,
imam takole situacijo - celo minulo zimo in še v pomlad smo v domačem gozdu podirali označene smreke, tudi kakšen listavec je bil vmes. Veje in vrhove smo sproti kurili na travniku, na enem kupu ves čas. Kup je bil na odprtem, da je po njem padal dež (in parkrat tudi sneg).
V tem času se je kup pepela solidno zmanjšal, ga je pa še vedno kar precej. Meni je videti ''za porabit'', ni zbit, ampak rahel, temne barve, prijetno diši. Ampak ne kot kompost.
Kaj pravite, ga jeseni prestavim na kompost? Ali kar povrh na grede?
Oziroma - ima kdo kakšne izkušnje s čim podobnim?
Hvala vnaprej!
imam takole situacijo - celo minulo zimo in še v pomlad smo v domačem gozdu podirali označene smreke, tudi kakšen listavec je bil vmes. Veje in vrhove smo sproti kurili na travniku, na enem kupu ves čas. Kup je bil na odprtem, da je po njem padal dež (in parkrat tudi sneg).
V tem času se je kup pepela solidno zmanjšal, ga je pa še vedno kar precej. Meni je videti ''za porabit'', ni zbit, ampak rahel, temne barve, prijetno diši. Ampak ne kot kompost.
Kaj pravite, ga jeseni prestavim na kompost? Ali kar povrh na grede?
Oziroma - ima kdo kakšne izkušnje s čim podobnim?
Hvala vnaprej!
... ampak zelo na tanko.
Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja.
Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto.
Kemijska analiza je pokazala zelo povišan pH in kompletno porušeno razmerje NPK, ostali mikro elementi "boh ve" kako, organska snov pa na minimumu ne glede na to, da so predhodno redno gnojili s hlevskim, zeleni podor ipd.
Več kot konkretno prašenje nebi svetoval.
Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja.
Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto.
Kemijska analiza je pokazala zelo povišan pH in kompletno porušeno razmerje NPK, ostali mikro elementi "boh ve" kako, organska snov pa na minimumu ne glede na to, da so predhodno redno gnojili s hlevskim, zeleni podor ipd.
Več kot konkretno prašenje nebi svetoval.
Pepel je gotovo precej bazična zadeva, zato so nekdaj iz njega delali milo. Če se ne pretirava, težav ne bi smelo biti. Po mojem ni primerno, da ga v večji količini damo na kompost. Bolje ga je enakomerno razporediti po večji površini.
Na območju Solčave so v preteklosti ustvarjali male zaplate zemlje za pridelavo hrane na območju gozda tako, da so podrli vse drevje, ki je nekaj veljalo, potem so enakomerno razporedili drobir in ga skurili, ko je bilo primerno vreme. Na tem so potem kmetovali nekaj let, potem pa spet gozd. Nekako tako sem prebral v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Če bi pepel v njihovem primeru škodoval, bi ga ob vsem ročnem delu, ki so ga imeli s pripravo, gotovo odstranili. V zmerni količini je bil odlično gnojilo.
Na območju Solčave so v preteklosti ustvarjali male zaplate zemlje za pridelavo hrane na območju gozda tako, da so podrli vse drevje, ki je nekaj veljalo, potem so enakomerno razporedili drobir in ga skurili, ko je bilo primerno vreme. Na tem so potem kmetovali nekaj let, potem pa spet gozd. Nekako tako sem prebral v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Če bi pepel v njihovem primeru škodoval, bi ga ob vsem ročnem delu, ki so ga imeli s pripravo, gotovo odstranili. V zmerni količini je bil odlično gnojilo.
Hvala vsem.
Sem prebrala celo temo predno sem pisala, tako da hvala juglans, da opozoriš še enkrat, za vsak slučaj, saj se res lahko zgodi kakšna neplanirana slaba posledica.
To, kar je pri mojem ''kupu'' drugače kot pri vseh, ki ste pisali v temi prej, je to, da je kup že od januarja na odprtem, čezinčez premočen in v njem ni nič več suhega. Zato sem vprašala, če to kaj spremeni lastnosti. In je večinoma iz smrekovih vej, svežih in suhih, listavcev je komaj za vzorec.
S suhim bukovim pepelom pa vedno popudramo pomladi in po fižolu, ko je recimo 10 cm visok.
Tradicionalno, tako je delala moja mami.
Bom jeseni naredila po občutku, kaj naj drugega .
Sem prebrala celo temo predno sem pisala, tako da hvala juglans, da opozoriš še enkrat, za vsak slučaj, saj se res lahko zgodi kakšna neplanirana slaba posledica.
To, kar je pri mojem ''kupu'' drugače kot pri vseh, ki ste pisali v temi prej, je to, da je kup že od januarja na odprtem, čezinčez premočen in v njem ni nič več suhega. Zato sem vprašala, če to kaj spremeni lastnosti. In je večinoma iz smrekovih vej, svežih in suhih, listavcev je komaj za vzorec.
S suhim bukovim pepelom pa vedno popudramo pomladi in po fižolu, ko je recimo 10 cm visok.
Tradicionalno, tako je delala moja mami.
Bom jeseni naredila po občutku, kaj naj drugega .
juglans je napisal/a: |
... ampak zelo na tanko. Poznam situacijo, ko so s pretiravanjem dobesedno uničili, sicer zelo lepo in rodno zemljo na njivi. Prav neverjetno je kako se, kot že rečeno temno rjava dolenjska ilovica spremeni v nekakšno kompaktno zemljino, ki ostaja v trdih kosih ne glede na frezanje in vse podobne poizkuse rahljanja. Rastline so ostajale skoraj na ničli celo leto. ... |
Letos se je prav to zgodilo meni - a v dveh loncih. Spomladi se mi je ponesreči vsulo preveč pepela in zdaj je rezultat tak, da ne gresta sadiki nikamor. Počasi v tej vročini izgubljata liste.
Že cel teden premišljujem, kako bi preživeli presajanje v drug substrat, če se tega lotim nemudoma. Kaj naj? Naj presadim takoj zdaj?