Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Fižolovke imam visoke toliko, da najvišje še nekako oberem na prstih. Vrhove imam povezane z vrvicami, ki se prepletajo z vrvicami čajot, po katerih družno plezata v vseh smereh. Ni videti, da bi ju kaj motilo, tudi če se navijata eden okoli drugega, le več časa porabim za obiranje take združbe.
Nisem še probal recimo hrastove late; hrastova konstrukcija kivi pergole zdrži desetletja, je pa les ločen od tal. Akacija je tudi zelo hitro gnila ...
Prekle pa samo sušice, ampak prave sušice, ki so se posušile naravno, na licu mesta. Pa čim daljše, v stiku z zemljo tudi hitro zgnijejo. In se jim s krajšanjem spodaj spremeni namen - od fižolovk do paradajzovk, pa potem opore za kakšne borovnice._________________mfranc
Akacija (oziroma robinija) mora biti dovolj debela, da je obstojna. Mlade palice premera par cm so komaj kaj boljše od kakih leskovih palic. Če naredimo kole iz debelih debel, imajo zelo solidno obstojnost. Dobro obstojen les iz naših krajev je še kostanj. Nič pa ni večno. Ne bi bilo prav, da bi bilo. Ko drevo pade, mora razpasti, da je prostor za novo.