| muha je napisal/a: |
| ... Jaz lovorikovec mečem na kompost že več kot 20 let pa ni nobenih problemov. Nikoli mi pa ni semenil. ... |
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bokaši kompostiranje
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Vse, kar ima kaj olesenelega, zmulčim v drobilcu. Ko pa gre samo za svež zelen, še neolesenel material, ga zrežem tam na 5 - 10 cm, kakor pride pod škarje.
Malo sem šla še pobrskat po internetu. Večina, bi rekla da iz strokovnega vira, pravi, da listi lovorikovca gredo lahko na kompost, le sesekljati jih je treba, ker se teže razgrajujejo. Tja pa ne spada seme in ne korenine pa ne zaradi strupenosti ampak zato, ker je pri nas invaziven in bi se na ta način lahko nekontrolirano širil dalje.
Iz svojih izkušenj lahko povem, da je kompost dober inkubator, če se vej ne seseklja. Z lovorikovcem sicer nimam izkušenj, ker, kot napisano, ga sesekljam. Pač pa je zanimiva zgodba z avkubo. Ta ne izgleda olesenela pa sem sem in tja vrgla v kompost večje veje z listi vred. Rezultat: čez 2 leti ob praznjenju kompostnika z (naj bi bil) zrelim kompostom sem tudi letos vlekla ven košato ukoreninjene veje, svežega izgleda, kot bi jih pravkar izpulila iz zemlje.
Malo sem šla še pobrskat po internetu. Večina, bi rekla da iz strokovnega vira, pravi, da listi lovorikovca gredo lahko na kompost, le sesekljati jih je treba, ker se teže razgrajujejo. Tja pa ne spada seme in ne korenine pa ne zaradi strupenosti ampak zato, ker je pri nas invaziven in bi se na ta način lahko nekontrolirano širil dalje.
Iz svojih izkušenj lahko povem, da je kompost dober inkubator, če se vej ne seseklja. Z lovorikovcem sicer nimam izkušenj, ker, kot napisano, ga sesekljam. Pač pa je zanimiva zgodba z avkubo. Ta ne izgleda olesenela pa sem sem in tja vrgla v kompost večje veje z listi vred. Rezultat: čez 2 leti ob praznjenju kompostnika z (naj bi bil) zrelim kompostom sem tudi letos vlekla ven košato ukoreninjene veje, svežega izgleda, kot bi jih pravkar izpulila iz zemlje.
No, danes sem začel z novim postopkom priprave lovorikovca za kompostiranje.
Narezal veje lovorikovca, odstranil veje debelejše od centimetra, in jim odstranil plodove. Nato je to šlo skozi drobilec. Sem bil razočaran z hitrostjo predelave, drobilec je že zelo star,
prepričan sem, da so novejši bolj učinkoviti in priročnejši za rokovanje.
Tako da bom začasno mletje opustil. Na kompost bodo šle samo vejice ki so nosilke listov, debeline pod pol centimetra. Zraven pa kakšno bolj zeleno maso,
na primer travo; pa večji obrok bokašija za vsak slučaj. Če se mi bo kompostiranje podaljšalo v september, si bom vzel čas za drobljenje .....
Sem pa pri mletju zavohal značilni vonj po mandljih (poznam ga še pri kukmakih) in sem se spomnil, da tudi mandlje omenjajo v kontekstu zastrupitev,
celo marelice z grenkimi koščicami so "nevarne" oziroma koščice.
No, dobronamerna opozorila tozadevnih zdravstenih institucij se včasih berejo kar strašljivo
.
Muha, sem pozabil vprašati, kako pa je z zalivanjem kompostnika; mora biti masa v kompostniku tudi vedno vlažna, kot pri klasičnem kompostiranju?_________________mfranc
Narezal veje lovorikovca, odstranil veje debelejše od centimetra, in jim odstranil plodove. Nato je to šlo skozi drobilec. Sem bil razočaran z hitrostjo predelave, drobilec je že zelo star,
prepričan sem, da so novejši bolj učinkoviti in priročnejši za rokovanje.
Tako da bom začasno mletje opustil. Na kompost bodo šle samo vejice ki so nosilke listov, debeline pod pol centimetra. Zraven pa kakšno bolj zeleno maso,
na primer travo; pa večji obrok bokašija za vsak slučaj. Če se mi bo kompostiranje podaljšalo v september, si bom vzel čas za drobljenje .....
Sem pa pri mletju zavohal značilni vonj po mandljih (poznam ga še pri kukmakih) in sem se spomnil, da tudi mandlje omenjajo v kontekstu zastrupitev,
celo marelice z grenkimi koščicami so "nevarne" oziroma koščice.
No, dobronamerna opozorila tozadevnih zdravstenih institucij se včasih berejo kar strašljivo
.Muha, sem pozabil vprašati, kako pa je z zalivanjem kompostnika; mora biti masa v kompostniku tudi vedno vlažna, kot pri klasičnem kompostiranju?_________________mfranc
Zalivanje? Hja, tu si me pa našel. Zorilni del ni pokrit, še več, vanj vsako leto posadim še čajoto - kak mesec potem, ko je kup že premetan. Potem pa zalivam toliko, kolikor rabi rastlina. Nekaj dež, nekaj jaz.
Ti pa, kot razumem, kompostiraš svež material. Ga boš sproti tudi potlačil, po sistemu Organka: plast materiala - potlačeno - potresen bokaši - plast materiala - potlačeno - bokaši .... ? Ali pa samo nametal in se bo posedal sam od sebe? V prvi varianti sem skoraj sigurna, da bo vlage več kot dovolj že od listov. V drugi bo pa pokazala praksa.
Pri nas lovorikovec, avkubo in podobno vržemo v drobilec z listi vred. En trik, da se ne maši: z vrhom veje navzdol, da najprej zagrabi liste, ko bi se pričel mašiti, pride že do debelejše veje, ki pomaga potegniti material naprej. Pri drobilcu na zobnik deluje, pri drobilcu na nož je pa malo bolj zoprno.
Ti pa, kot razumem, kompostiraš svež material. Ga boš sproti tudi potlačil, po sistemu Organka: plast materiala - potlačeno - potresen bokaši - plast materiala - potlačeno - bokaši .... ? Ali pa samo nametal in se bo posedal sam od sebe? V prvi varianti sem skoraj sigurna, da bo vlage več kot dovolj že od listov. V drugi bo pa pokazala praksa.
Pri nas lovorikovec, avkubo in podobno vržemo v drobilec z listi vred. En trik, da se ne maši: z vrhom veje navzdol, da najprej zagrabi liste, ko bi se pričel mašiti, pride že do debelejše veje, ki pomaga potegniti material naprej. Pri drobilcu na zobnik deluje, pri drobilcu na nož je pa malo bolj zoprno.
Ja, po plasteh delam, nekako tako mi je predlagala gospa, ki prodaja EM pripravkov.
Imam pa še kakšno vprašanje za njo, tale zadeva kar rojeva vprašanja
V glavnem, dajem sveži material, izjema je miskant in slama Lenabox, ki sem jih lani po končani sezoni pograbil kar se ni skompostiralo na gredah, žal preveliko.
Ja, po navodilih vsak končani sloj pokrijem s folijo, bolj konkretno s polikarbonatnimi ploščami, neke odpadne plošče sem razrezal po meri kompostnika,
da ja ne bi prišel do kompostne mase nebodigatreba kisik
. Plošče še dodatno obtežim.
Vendar imam še vprašanje za gospo, rekla mi je da se kompostna masa tretirana z bokašijem ne pregreva tako kot pri klasičnem kompostiranju. Vendar se pregreva!
Verjetno je to logično za vsako biološko pretvorbo/presnovo.
Če se pregreva klasični kompostni kup, se kup zrahlja, in pohladi z vodo, pri bokašiju to ne gre ...
Tudi 30 in več stopinj temperature zraka sigurno pregreva kompostnik. Trenutno zadnji sloj še nisem prekril.
Me pa zanima, koliko slabše se masa v kompostniku predela ob uhajanju aerobnih in anareobnih bakterij?
_________________mfranc
Imam pa še kakšno vprašanje za njo, tale zadeva kar rojeva vprašanja
V glavnem, dajem sveži material, izjema je miskant in slama Lenabox, ki sem jih lani po končani sezoni pograbil kar se ni skompostiralo na gredah, žal preveliko.
Ja, po navodilih vsak končani sloj pokrijem s folijo, bolj konkretno s polikarbonatnimi ploščami, neke odpadne plošče sem razrezal po meri kompostnika,
da ja ne bi prišel do kompostne mase nebodigatreba kisik
. Plošče še dodatno obtežim.Vendar imam še vprašanje za gospo, rekla mi je da se kompostna masa tretirana z bokašijem ne pregreva tako kot pri klasičnem kompostiranju. Vendar se pregreva!
Verjetno je to logično za vsako biološko pretvorbo/presnovo.
Če se pregreva klasični kompostni kup, se kup zrahlja, in pohladi z vodo, pri bokašiju to ne gre ...
Tudi 30 in več stopinj temperature zraka sigurno pregreva kompostnik. Trenutno zadnji sloj še nisem prekril.
Me pa zanima, koliko slabše se masa v kompostniku predela ob uhajanju aerobnih in anareobnih bakterij?
_________________mfrancmfranc: a ima tvoj kompostnik zračenje (luknjice) ob strani? Ker, če jih ima, ne bo anaerobno, tudi če tlačiš, ne.
Pri meni se nova masa tudi krepko segreva, zato dodajam bokaši šele naslednje leto.
To kar delaš ti, je pravzaprav fermentacija materiala (enako, kot v Organku oz. podobno, kot pri kisanju zelja), ki naj bi kasneje hitreje razpadel, kot nefermentiran. Lahko bi ga tlačil tudi v večje plastične posode in po 14 dneh, kolikor se rabi za fermentacijo, šele stresel v kompostnik. V posodi se skoraj ne bi smel segrevati, vsaj v mojem Organku se ni nikoli, tudi, če sem vsega napolnila naenkrat. Če imaš na voljo kakšen tak škaf, poskusi. Ni važno, če spodaj ni odtoka in če se bo nabrala tekočina, imel boš vsaj boljši vpogled v situacijo.
PS: za fermentirane odpadke sem preverila, da se v zemlji v toplejših mesecih res razgradijo v 2 mesecih. Kar sem jih zakopala pozno jeseni ali čez zimo v kompostnik, je ostalo nespremenjeno, dokler se zemlja ni primerno ogrela. Tako nekako pričakuj bo s tvojim kompostom.
Pri meni se nova masa tudi krepko segreva, zato dodajam bokaši šele naslednje leto.
To kar delaš ti, je pravzaprav fermentacija materiala (enako, kot v Organku oz. podobno, kot pri kisanju zelja), ki naj bi kasneje hitreje razpadel, kot nefermentiran. Lahko bi ga tlačil tudi v večje plastične posode in po 14 dneh, kolikor se rabi za fermentacijo, šele stresel v kompostnik. V posodi se skoraj ne bi smel segrevati, vsaj v mojem Organku se ni nikoli, tudi, če sem vsega napolnila naenkrat. Če imaš na voljo kakšen tak škaf, poskusi. Ni važno, če spodaj ni odtoka in če se bo nabrala tekočina, imel boš vsaj boljši vpogled v situacijo.
PS: za fermentirane odpadke sem preverila, da se v zemlji v toplejših mesecih res razgradijo v 2 mesecih. Kar sem jih zakopala pozno jeseni ali čez zimo v kompostnik, je ostalo nespremenjeno, dokler se zemlja ni primerno ogrela. Tako nekako pričakuj bo s tvojim kompostom.
Muha, ja ima luknje ob strani, ampak izjemoma čisto majhne glede na ostale kompostnike. Sem že sam razmišljal o teh luknjah, in ugotovil,
da lahko kompostnik z notranje strani oblečem" v folijo. To sem ji omenil in je rekla da ni potrebno ....
Je pa bila malo začudena, ko sem ji omenil kako mi te luknjice delajo problem pri navadnem kompostiranju. Tudi če kompostni kup po obodu, notranji rob, dodatno močim z vodo,
je v času praznjenja tam še veliko nepredelanega materiala, najmanj 5 cm je samo posušena masa.
Mogoče bom res naredil kak poskus, posoda ne bo problem .
Moram pa reči, da sem v tole kompostiranje padel čisto brez potrebe, saj imam še cel vrt razkopan zaradi zviševanja poti,
ki so večina dokončane; deloma dokončane dvignjene grede, še nič navožene zemlje za dvig trate na isti nivo - sploh ne vem kako se lotiti tega, ima kdo izkušnje s setvijo trave poleti?
Nakar sem sem se lotil lovorikovca, lep, velik, ampak je prišel že do rondoja (na zadnji sliki rondoja se vidi), jaz bi pa rad na malo trato posadil še dva hibiskusa ...
In tale lovorikovec mi bo požrl živce. Lani sem kompostnik napolnil do vrha s 80% in več, mešanice zastirke slama Lenabox in miskant, plus sosedova košnja trave;
ostalo domači material, torej zeleni. Dodajal pa po slojih bokaši in kompostni pospeševalec. Masa se je skoraj vidno posedala, do pomladi sem pridelal veliko komposta,
tale lovorikovec pa je bolj trdovraten
._________________mfranc
da lahko kompostnik z notranje strani oblečem" v folijo. To sem ji omenil in je rekla da ni potrebno ....
Je pa bila malo začudena, ko sem ji omenil kako mi te luknjice delajo problem pri navadnem kompostiranju. Tudi če kompostni kup po obodu, notranji rob, dodatno močim z vodo,
je v času praznjenja tam še veliko nepredelanega materiala, najmanj 5 cm je samo posušena masa.
Mogoče bom res naredil kak poskus, posoda ne bo problem
. Moram pa reči, da sem v tole kompostiranje padel čisto brez potrebe, saj imam še cel vrt razkopan zaradi zviševanja poti,
ki so večina dokončane; deloma dokončane dvignjene grede, še nič navožene zemlje za dvig trate na isti nivo - sploh ne vem kako se lotiti tega, ima kdo izkušnje s setvijo trave poleti?
Nakar sem sem se lotil lovorikovca, lep, velik, ampak je prišel že do rondoja (na zadnji sliki rondoja se vidi), jaz bi pa rad na malo trato posadil še dva hibiskusa ...
In tale lovorikovec mi bo požrl živce. Lani sem kompostnik napolnil do vrha s 80% in več, mešanice zastirke slama Lenabox in miskant, plus sosedova košnja trave;
ostalo domači material, torej zeleni. Dodajal pa po slojih bokaši in kompostni pospeševalec. Masa se je skoraj vidno posedala, do pomladi sem pridelal veliko komposta,
tale lovorikovec pa je bolj trdovraten
._________________mfranc| mfranc je napisal/a: |
| ... sploh ne vem kako se lotiti tega, ima kdo izkušnje s setvijo trave poleti? ... |
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
| mfranc je napisal/a: |
| - sploh ne vem kako se lotiti tega, ima kdo izkušnje s setvijo trave poleti? |
Mi smo to počeli jeseni in je bilo uspešno. A ne bi ti raje počakal na jesen, ker jesen je pred vrati? Recimo naslednji mesec bo v redu. Smo pa mi imeli problem z mravljami, ker so odnašale semena. Vem, da je pol dragi posipal z nekim belim prahom in pol je bilo v redu. Zalivali pa smo redno, vsak dan.Nazadnje urejal/a Seasmoon 17 Avg 2024 09:56; skupaj popravljeno 4 krat
Life is like a game ... play it ...
