Gojenje jajčevcev

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Plamenka]

Iz knjige Mihaela Černe, PLODOVKE, 1988 (dodano avgusta 2019)

Jajčevec izvira iz tropske vzhodne Indije, kjer so ga že v starih časih uporabljali za začimbo. V Evropo smo ga dobili šele v 17. stoletju. Zdaj največ jajčevcev pridelajo a Japonskem, Kitajskem, v Indiji in Bližnjem vzhodu. Tu je pridelovanje jajčevca pomembnejše od paradižnika.
Jajčevca ne moremo uživati surovega.
Jajčevec je enoletna 0,5-1m visoka rastlina. Samo v tropskih območjih je lahko večletna, tam raste kot grm do 3m visoko in oleseni. Korenine se razraščajo podobno kot paradižnikove, a v zemljo prodro le 80-90 cm globoko. Steblo je čvrsto, razrašča se grmičasto. Cvetovi so vijolični, redko beli. Jajčevec je samooprašna rastlina, vendar je opraševanje, podobno kot pri paradižniku, odvisno od dolžine pestiča. Ker jajčevec razvije veliko cvetnega prahu, je z vetrom ali z žuželkami do 30% možno opraševanje s tujim cvetnim prahom. Seme po obiranju izredno slabo kali, nato se kaljivost povečuje do 2. leta in ostane enaka 3-5 let. Jajčevec se razvije neodvisno od dolžine dneva, a ugotavlja, da se pri več kot 13-urni osvetlitvi razvijajo samo listi. Za ugoden razvoj sta potrebni visoka temperatura in močna osvetlitev. V rastlinjakih zato v zimskih mesecih odpada cvetje, ker ni dovolj svetlobe. Jajčevec je toplotno zahtevnejši od paradižnika, zato se v hladnejših področjih priporoča gojenje v zaščitenem prostoru.
Jajčevec gojimo v območjih, kjer 4-5 mesecev ni nizkih temperatur. Dnevna temperatura naj vsaj 3 mesece presega 20 stopinj. Optimalne so 25-28.
Rastline vzniknejo pri minimalni temperaturi 13-14 stopinj. Optimalna temperatura za vznik je 22-30 stopinj. Po vzniku temperaturo znižamo na 16 stopinj, kasneje sadike gojimo pri temperaturi med 22-26 stopinj. Optimalna temperatura je za razvoj jajčevcev v oblačnem vremenu 22 stopinj, v sončnem pa do 29 stopinj.. Jajčevec propade pri 4-5 stopinj, rasti pa preneha pri 8 stopinjah in manj in pri temperaturah 36 stopinj in več.
Jajčevec kot paradižnik potrebuje veliko vlage med cvetenjem in za tvorbo plodov. Če je v tem času suša, odpadejo cvetovi in mali plodovi. Zalivamo vedno s toplo vodo.
Jajčevec uspeva na plodnih, humoznih in strukturnih tleh. Korenine so zelo občutljive za nizke temperature zemlje, zato ga lahko uspešno gojimo v globokih, toplih, rahlih tleh, ki imajo hranila v lahki topni obliki. Lahka in peščena zemljišča so neprimerna. Kislost tal naj bo od 5,5 do 6,7.
Gnojimo s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. Potrebuje pa še bor, mangan in baker. Med rastjo je treba jajčevec dognojevati, najbolje foliarno.
Kolobar naj bo 5-letni. Sadimo ga po stročnicah, detelji. Ker ga sadimo maja, lahko predtem tam pridelamo zimsko solato, špinačo ali motovilec. Po jajčevcu najbolje uspevajo korenovke.
Jajčevec gojimo samo iz sadik. Ko se zemlja ogreje, sadike posadimo na medvrstno razdaljo 50-70cm in v vrsti 40-50cm. Po presajanju jajčevec slabo raste, zato ga je treba zalivati. Ko se oblikujejo plodovi, je priporočljivo stranske poganjke pincirati, da se plodovi lepše razvijejo. Kot pri paradižniku tudi jajčevec dekaptiramo – odrežemo glavni poganjek, ko se razvije 5-6 plodov. V slabših podnebnih razmerah pa že nad tretjim plodom. V južnih krajih konec avgusta stare poganjke porežejo in pustijo 2-3 nove, rastlino zalijejo, dognojijo in v oktobru se razvijejo lepi in veliki plodovi.
Plodove obiramo, ko so lepo obarvani in se svetijo. Skladiščimo jih lahko 10 dni.

mfranc je napisal/a:

Kalilne temperature Jajčevci temperatura substrata - - - procent kaljivosti semena - - - dnevi do vznika nimam podatka za 15 °C, kot najnižjo kalilno temperaturo 20 ºC - - - 21? % - - - 13 dni 25 ºC - - - 53 % - - - 08 dni 30 ºC - - - 60 % - - - 05 dni . . . . optimalna temperatura Pa ne pozabit, merodajna je temperatura zemlje, in za kaljenje semena ne rabimo svetlobe. Ampak tudi ne škodi, sploh če nam kalček že prileze ven. Temperature variirajo za kar nekaj stopinj, glede na sorto jajčevca, kaljivost pa precej glede na starost semena. LP

[lpmami]

Kdaj pobiramo jajčevce? Kako velik naj bi bil plod, bi težko rekla, ker se od sorte do sorte razlikujejo. Kaj pa drugi znaki zrelosti za uporabo?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[lpmami]

Zrelost za uporabo sem določila pri 15-20 cm. Krasni so.
Ker imam kar nekaj interesentov za seme, sem pustila dva lepa na osončeni strani. Tu spet ne vem, kdaj je zrel za pobiranje semena. Kakšne so vaše izkušnje? Mogoče lahko pove oseba, ki je jajčevec prinesla na tombolo in sem ga jaz dobila?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[metuljc]

Nisem ta oseba, a melancan običajno, ko je seme v fazi proti zrelosti, spremeni barvo. Tisti mali vijolični so postali zelenkasto rjavi. Pa še potem smo jih pustili na polici dolgo časa.
Najpozneje poberemo seme, ko začne plod propadati.
Se bom priporočala za seme, tako lep temno vijoličen je in primerne velikosti zame.

[lpmami]

Zdaj sta še bleščeče vijolična. Če pride danes zvečer napovedana ohladitev z dežjem in vetrom, se jima lahko zgodi marsikaj. Naj ju v tem primeru utrgam in pustim zoreti na toplem?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadjeNazadnje urejal/a lpmami 11 Sep 2024 15:32; skupaj popravljeno 1 krat

[metuljc]

Jaz bi ju pustila zunaj, saj menda ne bo mraza. Ali vsaj enega. Saj je v enem res veliko semen.

[muha]

Potrjujem, kar je napisala metuljc.

[lpmami]

Jutra (in domnevam, da tudi vsaj pol noči) so pri nas že zelo hladna, tam okrog tri stopinje, napovedani dež je tu že ves dan, melancan je na spodnjem koncu dobil porjavelo kožo, pa sem ga včeraj odrezala.
Semena je veliko.



Največje sem pobrala in jih na papirju sušim. Ne znam pa oceniti, če je zrelo. Lahko kdo, ki se bolj spozna na vzgojo melancanov, oceni zrelost semen (in seveda verjetnost kalivosti) z zgornje slike?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[metuljc]

Najlažje ti tako, da nekaj semen daš med vlažne papirnate brisačke, ki jih zapreš v škatlico in vsak dan pogledaš.