Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Tudi jaz pravkar sedla za računalnik. Tudi z moje strani hvala vsem, ki ste prišli, tako srečanje me neverjetno napolni s pozitivno energijo in voljo za naprej, lepo je, ko imaš okoli sebe vrtoljubce. Bilo je kratko in sladko, drugič bom zaklenila vrata, da boste lahko odšli šele zvečer.
In kaj je našla Tanja77, L. D. Braithwaite je sportiral v nekaj "burbonskega", dolge široke lila lise ima en cvet.
Danes sem postavljala tablice na angležinjah in uspela identificirati že cvetoče. Pa sport sem fotografirala:
Ime? Variegata Forum
Iščem strokovnjaka, ki naj bi jo nacepil. Tako bomo vsaj dobili ven eno rastlino. Potem opazujmo, če ni samo viroza in če je res sport potem pa nacepimo dalje, kontaktiramo Austina in obogatimo.
Nad rezultati nedeljskega dežja sem čisto navdušena. Vrtnicam sem obtrgala odcvetele cvetove ampak še čisto vse so polne tako cvetov, ki se šele odpirajo, kot tudi popkov. Če le ne bo prehude vročine, bodo tudi antične cvetele še kar nekaj časa.
Medtem sem zbrala še nekaj vtisov.
Še malo Hanse, navdušujoče. Cveti in cveti in cveti in še vedno je polna neodprtih popkov.
To, da če bi imeli radi eno samo vrtnico, izberite Hanso, sem že povedala, letos dodajam še, da če bi imeli samo eno plezalko, izberite Rosarium Uetersen, Kordesovo moderno vzpenjalko. Že en mesec je polna ampak res polna cvetov, ki jim ne škodi ne burja ne dež, še škodljivcev ne privlači. Cvetovi so veliki za dlan in magenta roza barve.
Yolande d'Aragon diši. Močno diši. Vonj je določene dele dneva še premočan.
Lepa Leda s popki češnjeve barve in enako obarvano čipko na robu cveta.
Galka Nestor z velikimi rožnatimi cvetovi.
Tole že poznate z Jamaininega vrta, po njej je Jamain povzela ime, pri meni je letos nova kljub temu pa že cveti vzdolž cele veje.
Bengalka Le Vesuve s cvetom, ki bolj spominja na čajevke, ki me zadnje mesece tako navdušujejo. Velik skuštran cvet srebno roza barve, ki se obdrži dolgo in s starostjo vedno bolj temni.
Cecile Brunner Clb še vedno v polnem cvetu:
Galka Oeilket Pafait z belo-rožnatimi velikimi cvetovi navdušuje.
In kot je opazila 1vrtnica ... ja, tudi pri meni se najde kaj rdečega. Paul Scarlet Climber, ena prvih rdečih vzpenjalk, ki je osvojila svet.
Še ena galka, Versicolor oziroma Rosa Mundi, ena mojih najljubših, obožujejo pa jo tudi mali okrogli čmrlčki in ena vrsta čebele, ki ji rečem kar pojoča, ker je tako glasna in brenči s tako različno visokimi toni.
S cvetovi so bogate tudi male burbončice, tako male veje pa tako polne - "Školjkasta vrtnica", Reine Victoria.
Damaščanka La Ville de Bruxelles z velikimi ploščatimi rožnatimi cvetovi z zelenim očescem v sredini. Poganja dolge gibke veje tako da je zagotovo primerna tudi za upogibanje.
Všeč so mi tudi vse jeseni posajene hibridne ponavljalke. Visoke za ped ampak polne cvetov in popkov. Tule se šopiri Lord Raglan.
In za konec še cvetovi za božanje, Nuits de Young, "Stara črnuhinja".
Letos sem s svojimi vrtnicami bolj povezana kot katerokoli drugo leto. Tole obiranje rožnih hroščev je postalo nekako moj dnevni ritual s katerim večkrat na dan obiščem prav vsako vrtnico, si jo natančno ogledam in tako opazim veliko več kot prejšnja leta.
Včeraj nas je tako krasno zalilo, za vrtnice je ta klima pravljica. Še pred dežjem sem obrezala nekatere moderne, ki so odcvetele, in zdaj čakamo na pocvitanje.
Sedaj pa še nekaj prizorov.
Rosarium Uetersen. Komaj čakam, da požene daljše veje, da jo privežem med dva opornika. Cvetela je več kot en mesec, škodil ji ni ne dež ne močna burja, hkrati pa se je zelo priročno slekla. Sicer sem jo obrezala ampak ne bi bilo potrebno, ker je odvrgla čisto vse cvetne lističe.
Nekaj panoramskih:
Antičnim so sledile moderne, tem pa pokrovne. Trenutno so v polnem cvetu slednje in tistih par hibridnih čajevk, moderne pa že obrezujem. Letos je "prvo" cvetenje trajalo dva meseca. :grin:
Danes sem po dolgem času spet malo delala okoli vrtnic. Vroče in sušno poletje in prav taka september je vzelo svoj davek - posušila se je Yolande d'Aragon, ogromna sadika z vejami, dolgimi tudi do 2m. Dokaz več, da bi morala biti klasificirana kot hibridna ponavljalka in ne kot portlandka. Na robu preživetja je še ene par pomladnih sadik, ker jih je preraslo in niso uspele dovolj odgnati.
Sicer pa je cvetja še kar nekaj. Kar nekaj cvetov je na Queen Elisabeth, Mutabilis, Caprice, Camelia Rose, Mary Rose in Winchester Cathedral. Cveti tudi Irene Watts vendar je že v odcvitanju. Večina ostalih pocvitajočih ima vsaj en cvet, nekatere kar nekaj, Barnijeve farfalle pa so polne popkov, ki se bodo še odprli, če bodo imeli možnost. Kar me je letos jeseni presenetilo, je vonj. Ta je zelo izrazit in pravi, tole toplo vreme z nočno vlago vrtnicam izgleda zelo ustreza. Scabrosa ima samo en odprt cvet ampak vonj tega cveta se je čutil metre daleč. In končno sem uspela ujeti pravi vonj New Dawn in ne le odtenek tega vonja.
Lepi si šipki, barve listov rugoz, neverjetne so škrlatne veje Therese Bugnet, ki jih zlahka primerjam s tistimi od drenov.
Tudi enkrat cvetoče cvetijo z nekaj zamika med posameznimi razredi in znotraj posameznih sort. Vmes imam posajene trajnice, ki pa so jih grmi marsikje zamorili tako da preko poletja ostaja samo zelenje in nekaj trav. Če bi sadila še enkrat, bi posadila sadike bolj narazen, vmes pa okrasni žajbelj, ki je krasen med vrtnicami, in travo bodalico, ki bi dala dodaten izgled spomladi in čez poletje, in toliko aster in krizantem kot je vrtnic, ki bi dale barvo jeseni. In pa seveda drobne čebulnice, najraje nizke narcise.
Tam kjer so vrtnice posajene ob ograji pa so grede še bolj mešane, vrtnice pa večkrat cvetoče, ob sprednjem dobu celo pokrovne in imajo vedno kak cvet. Vmes so še trave in predvsem nandina, ki je preko celega leta okrašena s snopi rdečih kroglic tako da je barva vedno prisotna. Pa precej je različnih zelenih odtenkov in tudi nekaj sivih.
Jutri bom fotografirala trenutni pogled na grede. Zdaj grem pa aparat dat ven, da ne pozabim.
Letos moje vrtnice niso bile najbolj oskrbovane in ljubljene, ampak saj bo. Tako je trenutno pri nas. Pofotkano na hitro in brez posebnega iskanja ustreznih kotov. Čeprav jih morda ni videti povsod rastejo vrtnice. Ok, ni pomlad, ni veliko cvetja ampak hej, jutri je december in kljub temu, da je vrt že skoraj v počivanju je meni v večini še vedno prijeten na pogled. Tisti deli, ki pa mi niso, pa bodo v prihodnosti spremenjeni. :grin:
Morja se na slikah ne vidi, če želite, vam lahko tudi tega poslikam. Vreme pa je trenutno res pravljično lepo, cel november je bil tak, da si ga lahko samo želiš. Prihaja pa tudi k nam dež in prav je tako, narava ga potrebuje.
Vrtnice seveda so čisto povsod čeprav se jih razen na dolgi gredi antičnih ne vidi. Tako naj bi tudi po moje bilo. Naj bo vrt zanimiv vse leto. Raje ne kombiniraj tu nekaj, tam nekaj drugega ampak kombiniraj po otočkih, predvsem trajnice sadi v skupinah. Vmes pa imaš zdaj jeseni odlično priložnost posadit čebulnice. Kajti spomladi je po obrezovanju vrtnic in odstranjevanju odmrlih delov trajnic potem to videti nekako tako:
Iglavcev pa jaz ne bi dajala. Saj so še druge zimzelene rastline, ki lahko naredijo gredo delno zeleno tudi pozimi. Ampak to je seveda samo moj okus. Drugi vrtovi, drugi okusi, zato naredi tako kot je tebi všeč.
Konec decembra: Pri nas se je že začelo z obrezovanjem. Obrezane vse spodnje angležinje in greda mahovnih, največje delo pa je bilo redčenje Bobby Jamesa in Paul Himalayan Muska. Zdaj sta obe rešeni starih vej, vsaka ima povezanih samo par enoletnih vej levo in desno. In žičnata ograja je rešena. Sem se že bala, da bo soseda prišla težit zaradi vsej vej, ki se prevešajo na njeno stran.
Po obrezovanju sem porezala stran par cvetočih vejic in sestavila tale šopek. Cvetovi so veliko manjši od pomladnih je pa vonj zato toliko bolj intenziven.
Pa še ena umetniška:
Marec: Kaj narediš, ko v vrtu zmanjka prostora? Staro gredo razkoplješ in urediš novo.
Že od jeseni se je v meni kuhalo: Del okrogle grede mora v obnovo, del okrogle grede mora v obnovo. Ampak ker sama vsega fizičnega dela ne zmorem, je bilo potrebno počasi prepričat moža, da bo dal roko. In potem je preko jeseni do zime uspelo. Najprej je odstranil stransko živo mejo, ki bi morala ostati nizka, jo je pa bilo potrebno vsako leto obrezat za vsaj meter, potem pa še par grmov, ki so se zadaj grdo razrasli. Potem je ostala sredica za katero sva najprej rekla, da jo bova pustila še enkrat cveteti ampak ... ja no, tam nekje je bila naša tanja77, ki mi je spomladi rekla, da če ven mečem, naj jo obvestim, in sem jo. In sta včeraj prišla s fantom, lopato in škarjami in pobrala večino vrtnic. Jaz sem si oddahnila, moj je pa danes gledal ven in vdihoval, če nam je bilo tega treba. Pa da so nam ukradli vrt.
Seveda je treba ampak on še ne ve, da imam naročenega Ebb Tidea. Ki rabi prostor. In Leonardo da Vinci mora dobiti zraven še svoj rdeč sport. In Ballerino si želim bližje in v popolnem sijaju ne pa spodaj rahitično pod slivo. In Sonio Rykiell rabim, nujno. Zadaj na mreži pa... Cecil Brunner Clb ostane. Malo premalo pocvita za tisto lego ampak ker naredi tako lepo in gosto listno maso in ker je tako zdrava, je naravni zastor. Se bom pač trudila še naprej in jo vsako leto drastično obrezovala. Ampak tistih pet metrov levo pa grejo vse rahitične brezimne vzpenjalke ven. In pride, dadadadam, Constance Spry. Prva Austinova vrtnica, pojem vonja famoznega myrrh. :grin: Sicer enkrat cvetoča ampak kaj češ. So pa okoli že zasajeni clematisi, ki do sedaj zaradi visoke predrasti niso uspeli zrasti. In vmes med Cecilko in Konstanco pride nova Meillandova variegata Ines Sastre. Pocvitajoča in z ogromnimi cvetovi. Manj vrtnic ampak te posebej izbrane in že več časa željene, večinoma močno dišeče saj je to naša glavna obhišna greda. Okoli bogat izbor trajnic (ja vem, bom bankrotirala, še ta zadnji regres, ki ga bomo dobili, če ga bomo, bo pač šel za trajnice), jeseni pa par škatel lidlovih/hoferjevih čebulic narcis in žafranov. Ker ko spomladi površina porumeni, je prekrasno. Tulipani ne, ker se s časom razgubijo, narcise ja, ker se s časom množijo. Pa rumeni krokusi, ki se vsako leto odprejo kak dan pred mojim rojstnim dnevom ali celo točno na dan.
Takole - to se bo letos dogajalo pri nas doma in ta del bo pač do jeseni razkopan. Bomo pa gledali drugam in vmes pazili na plevel.
Medtem pa vrtnice že vztrajno brstijo. Prejšnji teden sem šla krog s fotoaparatom pa je bilo še vse trdno trdno zaprto, za vikend smo jedli zunaj in gledam proti Purezzi - brsti niso samo odprti ampak se odpirajo že listki. Neverjetno, kakšna hitrost. In včeraj sem si ogledala še ostale in ja, počasi počasi se kažejo znaki življenja. Decembrsko obrezovanje ni pustilo nobenih neprijetnih posledic, vse vrtnice so kljub obupnemu mrazu perfektne.
V prihodnjih dnevih pa par fotografij brstečih vrtnic.
Konec marca: Takole, letos se je začelo zgodaj. Neverjetno zgodaj.
Že včeraj:
In danes:
Banksia Purezza
Ko se enkrat začne, gre potem hitro. Samo upam, da bo počakala do tega mraza, ki je napovedan, in se potem razcvetela in cvetela vsaj tri tedne in dišala kot lani.
Za ostale pa je še malo prezgodaj, banksie so vedno prve.
Jaz sem danes že dobila uši na vrtnicah. Jutri špricam, tudi listki so se razvili s tako hitrostjo, da se bojim, da bodo res bolezni na pohodu, ko začne deževat.
Imam, imam Sonio Rykiel. In tudi Sally Holmes in še enega Papi Delbarda, prejšnji se je poleti posušil. Ebb Tidea nisem vzela, so jih imeli kar nekaj ampak me ni navdušil. Cvet ima tak ubito vijoličen z rjavkastim sijem, vonj sicer je ampak nič posebnega, skratka, k meni pride, če bo ostal prostor.
Sicer pa od prejšnjega tedna cveti tudi Sanguinea, včeraj pa sem v daljavi opazila en cvet Hermose. Pripravlja se Scabrosa.
Sonya Rykiel je vrtnica, ki me je lani najbolj presunila. Vonj ima tak, da te dobesedno omami.
Prejle smo se pogovarjale o žlahtniteljih. Sem si takoj pogledala sliko Massada, nisem imuna na moški videz. Ampak ni moj tip, meni je všeč mladi Barni. Oz. je bil dokler ga dve leti nazaj nisem videla s čikom v roki pa tudi postaral se je malo.
Nisem pa vedela, da se da pogledat na HMF tudi slike žlahtniteljev. Grem takoj pogledat še koga.
Od dobrih tipov k rožni sezoni. Da ne boste rekle, da samo govorim. Slike niso bogvekaj, na hitro sklikane, ker piha dokaj močna burja.
Scabrosa ima danes pet odprtih cvetov. No, odprti so bili čez dan, ko je bilo še sonce, zdaj proti večeru pa so se že začeli zapirati:
Purezza je že vsaj tretjinsko v cvetju:
Lutea pa se šele pripravlja ampak bo. Jutri ali pojutrišnjem.
Sanguinea na polno cveti že en teden:
Tudi Marguerite Hilling, sajena jeseni. Več cvetov kot vejic. Navdušuje tudi z rdečimi listnimi zavesicami. Če se bo ustalila in ji bo mesto všeč, bo s tako zgodnjim cvetenjem res navduševala.
Louis XIV ima vsaj pet cvetov:
Hermosa dva. Velika in dišeča.
Sophies Perpetual se je svetila na daleč že od prejšnjega tedna:
In še tista, ki me je s svojo hitrostjo najbolj presenetila. Dva cvetova Domaine de Courson
Nazadnje urejal/a Garden-ja 02 Jun 2013 17:01; skupaj popravljeno 1 krat
Obe banksiji cvetita že dlje časa in obe tudi resnično dišita, letos tudi Lutea. Zgleda, da je potrebna neka določena kritična masa cvetov, da se vonj razvije. Ni pa to vonj po vijolicah kot pogosto omenja literatura, je bolj rezek. Nisem ga še povezala z ničemer poznanim.
Banksia Purezza v dolgih vsenaokoli veje cvetočih lokih pada navzdol in kmalu bo prekrila ves nosilec, ki je predviden zanjo. Prekrasna je.
Banksia Lutea pa na eni strani pleza na slivo, na drugi pa se bo preko loka prevešala preko škarpe navzdol. Zaenkrat je objela slivo in je videti takole:
Dve veliki presenečenji letošnjega leta. Ogromni cvetovi, za enostaven cvet se obdržijo res presenetljivo dolgo, teh par vej je takole obloženih že več kot en teden.
Nevada malo manj
ampak Marguerite Hilling je brez komentarja, slika govori sama:
Ko bo tole zraslo v en konkreten grm... :grin:
Posamične cvetove odpirajo še:
Irene Watts
Rose du Roi a Fleurs Pourpres
Abraham Darby
Falstaff
La Reine Victoria
Rosarium Uetersen
Sarah van Fleet, ponavadi prva od rugoz, letos še ne cveti, ker sem jo porezala skoraj do tal, zato pa je kar nekaj cvetov na Therese Bugnet. Ki cveti lušno
ampak to, kar me na njej resnično fascinira, so škrlatno rdeče veje in vejice
Scabrosa omamno ovija zelenjavni vrt v svoj smolnato rožni vonj, v polnem cvetu je že okoli 10 dni
Agnes pa sem pozabila fotografirati.
Louis XIV tudi ves cvetoč. Nažalost nisem mogla narediti spodobne slike celotnega vrta, ker ga tako obliva sonce, da je slika grda, zato samo par cvetov.
Pa Carmen v kombinaciji z nizko pernuniko
tudi ona v polnem cvetu skupaj s Hanso, ki kar vleče poglede nase.
Tukaj pa spet Carmen, v ozadju pa Hermosa
in nekaj njenih cvetov bližje
Še kar nekaj drugih se kiti s prvimi cvetovi ampak nisem želela mendrat po grmih, ker so bili cvetovi postavljeni tako, da se drugače ne bi moglo fotografirati. Sem se pa zato zelo potrudila pri fotografiranju in poskusila vse možne nastavitve, da bi bile fotografije čim bolj kvalitetne. No, fotoaparat res ne blura razen v redkih okoliščinah.
Upam, da vam je bil virtualni sprehod v užitek. Jaz pa grem zdaj spet na češnje.
Na popkih so se že začeli pojavljati ugrizi, popki pa polomljeni visijo s peclja in se držijo samo še za rob. Vsak dan jih oberem vsaj 10.
Popki kar sami odpadajo? Ne, ne, to je nek škodljivec. Donedavnega se je to dogajalo samo tu in tam na rugozah, lani pa je bilo enako kot letos na Pierru, v roku dveh dni ene 50 popkov na tleh. Za rugozo so mi rekli, da je to neka muha, ki tik pod popek piči in odloži jajčeca ali nekaj takega. Ampak jaz je nisem še nikoli videla.
Za tiste, ki se navdušujete nad Luteo, in premišljujete o sajenju na celini: Mene še bolj kot Lutea, ki je pri nas itak za vsakim vogalom, navdušuje Purezza. Poskušam in poskušam dobiti tisti videz girlande, ki jo imajo padajoče veje, ki je res fantastičen. Veja je okoli in okoli polna cvetov, njen premer je najmanj 30 cm. Danes sem spet poskušala in naložila bom manjše fotografije, da bo pregled nad celoto.
Potem sem šla še malo naokoli. Burbonke so letos... ma kako naj rečem? Kako sem zmogla do sedaj brez njih? Včeraj je bil en tak vroč dan, od tlakovcev je proti lokom puhtela vročina in cvetovi so omamno dišali. Z možem sva sadila zelenjavo na vrt, vsakih nekaj minut sem šla do posameznih cvetov in vanje pomakala nos. To je en tak poseben užitek in pri burbonkah še toliko bolj, ker ima cvet v različnih razmerah različen vonj. Na daljavo je tudi drugačen od tega, ki ga začutiš, če nos pomoliš direkt v cvet.
Tale je dišala še s popkov. Fotografirala pa sem danes, ko se je odprla. Mme. Ernst Calvat
Odpirajo se že tudi prve hibridne ponavljalke. Suvenir du Dr. Jamain sem napeljala na gazebo in ko se bo tole odprlo...
Pa Lord Raglan
Precej je tudi angležinj. Začela sem s fotografiranjem Winchester Cathedral:
in potem poslikala še malo navzgor v podobno veduto kot je bila zadnjič samo da je zdaj še malo bolj zrela. Na sliki so Carmen, Louis XIV, Hermosa.
In potem sem se lotila fotografiranja Hanse, ki bi jo rada predstavila posebej, pa je zmanjkalo baterije.Nazadnje urejal/a Garden-ja 02 Jun 2013 17:04; skupaj popravljeno 1 krat
Lepo, lepo, Garden-ja. Že pravi raj. In kaj vam jaz govorim za burbonke že leta? To moraš doživeti, da verjameš, kako te vrtnice napolnijo ozračje z opojnim vonjem.
da ne bo kdo rekel, da delam ostalim krivico. Tudi brez damaščank in galk ne bi mogla, tudi one prelestno dišijo ampak drugače kot burbonke. Damaščanke dišijo tako nežno, prefinjeno čeprav močno, tako klasično, burbonke pa imajo zraven še dodatne note, ki razburkajo čute. Niso recimo sadne ali medene kot angležinje, niso malo popraste kot rugoze, njihov vonj je čisto poseben, mislim, da mu rečejo "po malinah" čeprav meni ne dišijo po malinah. Če jo dobiš v pravem trenutku, ti udari v nos da te butne do možganov. :grin: To pa se pri damaščankah in galkah ne dogaja čeprav je tudi njihov vonj močan.Nazadnje urejal/a Garden-ja 02 Jun 2013 17:06; skupaj popravljeno 1 krat
Konec maja: V soboto sem počistila razdejanje tam kjer se je dalo. Skoraj vse damaščanke in tudi veliko galk je ocufanih do neprepoznavnosti zato jih letos sploh nisem fotografirala. Listi so vsi rjavi, izgledajo bolni, a niso. Angležinje je pa polomilo ali poleglo. Ampak nekaj se je vseeno dalo stisniti iz vrta in tako mi je uspelo dobiti vsaj nekaj spodobnih posnetkov.
To, kar je še ostalo od ovalne grede. Preostanek zdaj na moje veselje uspešno raste nekje drugje.
Tole sem slikala, čeprav že odcvita. Lord Raglan, krasen, dišeč, dolgo cvetoč.
Navdušuje tudi z rdečimi listnimi zavesicami. Če se bo ustalila in ji bo mesto všeč, bo s tako zgodnjim cvetenjem res navduševala.
