Portlandke

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Garden-ja]

Citiram:

1vrtnica: Tudi jaz si želim več fotografij vrtnic iz različnih parkov. Iskala sem v svojem arhivu, saj sem želela priložiti kaj iz naših logov - žal neuspešno. Našla pa sem te posnetke iz Mainaua 2008. Comte de Chambord je sicer portlandka, a kot sorodnico damaščank jo lahko gledamo tudi tu. V času mojega obiska grm še ni bil v polnem cvetu (zadnji teden maja), lepo pa se vidi oblika grma. To vrtnico sem letos posadila doma. Upam, da bom drugo leto lahko dodala svoj posnetek.

Ja, portlandska vrtnica je danes po krivici zapostavljena saj lahko glede na svoje kvalitete in redno pocvitanje mirne duše konkurira modernim vrtnicam, hkrati pa je manj zahtevna in lahko mimogrede raste v zabojnikih in višjih vazah. Resda nam ne zmore ponuditi velikih, raznobarvnih čašastih cvetov kot nekatere moderne hibridne čajevke saj so njeni cvetki manjši in skorajda nimajo peclja oz. je le ta kratek, čokat nastavek (njeni cvetovi so tesno in trdno vstavljeni med listne pazduhe), vendar je vonj cvetov veliko bolj (po)poln. Močno diši tudi listje in odcvetela cvetišča oz. šipki, ki ostanejo, ko se cvetni lističi posušijo in odpadejo. Če šipkov ne potrgamo, se del, iz katerega izraščajo, posuši in večkrat odpade sam od sebe.
Res škoda, da so s pojavom skrižanih ponavljalk zatonile v pozabo.
.


Dodam lahko, da je prva portlandska vrtnica Duchess of Portland dostopna v tujih vrtnarijah, prav tudi njena prva naslednica Rose du Roi (po svojem vzgojitelju sprva poimenovana Rose Lelieur), posvečena Ludviku XVIII.

Kaj nam še preostane kot da v svoj vrt vključimo vsaj nekaj portlandk? :grin:

No, moje izkušnje s portlandkami so naslednje. So veliko bolj občutljive kot damaščanke, predvsem za oidij, letos pa so dobile tudi rjo. Kljub temu in zanemarjanju glede vode vztrajno pocvitajo vse poletje. Rast je strma in navpična, nekaj takega kot je Comte na zgornji sliki. Okroglasno obliko ima samo Rose de Rescht vendar je veliko nižja od zgornje slike.

1vrtnica me je spodbudila, da sem pobrskala po svojih slikah in našla...

... ne me zdaj 100% jemat, ker kot rečeno, vrtnice še niso označene, ampak tole bi morale biti:

Rose de Rescht:





Rose du Roi je letošnja sadika in kaj preveč cvetela še ni, je pa že kar lepo raščena njena lani posajena zgodovinsko gledano
naslednica Rose du Roi à Fleurs Pourpres



Tole bi pa morala biti Marbree:

Citiram:

Članica sprašuje 1vrtnico, kje jih kupuje.

Citiram:

1vrtnica: Jasminka, do sedaj sem jih kupovala preko interneta pri http://www.schmid-gartenpflanzen.de/rosen/sorten/index.php. Cene in ostalo si lahko pogledaš na njihovi spletni strani. Jaz sem zaradi nižje cene kupovala kar gole korenine. S potaknjenci se zaenkrat še nisem ukvarjala. Morda je pa prišel čas tudi za to...

Citiram:
Comte de Chambord je sicer portlandka, a kot sorodnico damaščank jo lahko gledamo tudi tu.

O, bi bilo pa res škoda, da bi portlandke dali kar pod damaščanke. A si ne zaslužijo svoje teme? Pa še par besed bi zapisali o njih.

Citiram:

Jamain: Naš Rose de Rescht bo spomladi star dve leti in je že dvakrat zelo lepo cvetel. Grmiček je kompaktem in lepo gost, pocvita pa precej bogato preko celotne sezone. Tukaj naj bi se videla slika posneta maja letos, ko je rastlina imela 1 leto. Sicer pa najbolj priporočam portlandko Jacques Cartier: čudovit cvet, tak kot pri potoniki, omamen vonj damascenke in izredno bogato cvetenje spet in spet. Glede obrezovanja sva z možem (tudi amaterja) ugotovila, da nama in portlandkam najbolj odgovarja, če jih spomladi korenito poreževa (približno za 2/3), ker se potem grmički ne povešajo navzven tako zelo zaradi težkih cvetov, cvetijo pa čudovito in zelo hitro (že maja) oblikujejo kompakten okroglast grm.

Jamain, še dobro, da sem prišla dovolj zgodaj, še preden si linke spremenila v sličice, da si lahko ogledam tvojo celotno kolekcijo. Upam, da boš kje drugje objavila še katero od drugih slik, ki jih imaš v albumu, ker so res vredne. Tvoja zbirka vrtic je zelo zanimiva in bogata in fajn si se morala potruditi, da si dobila take redkosti kot jih vidim v albumu.
Čestitke in dobrodošla med nami.
Pa Primorci smo dobili novo članico, juhej.

Citiram:

Jamain: Hvala, Garden-ja, vesela sem, da sem vas našla... Link na album pa z veseljem delim z vsemi, nisem spremenila zato, da bi ga skrila. Rolling Eyes http://picasaweb.google.si/tamara.samo.roses/VrtniceRoses2009?feat=directlink - upam, da je link ok. Vrtnice pa se kar dobijo, precej smo jih kupili, nekaj pocepili sami in tako. Letos spomladi smo podarili prijateljem skoraj 200 cepljencev...

Citiram:

muha: Jamain, čudovite slike vsa čast . Pri 140 sem kar nehala, je bilo preveč naenkrat. Glih za eno rundo jih je še ostalo Wink . Ob vseh neutrudnih Primorkah bo naša obala res en sam "portorož"

Citiram:

Jamain: MUha, hvala! Slik je res veliko, a ne predstavljaš si niti približno, kako težko jih je bilo izbrati - na tisoče jih imam, saj vsakič ko v sezoni stopim na vrt, če slikam samo vsako rastlino enkrat, naredim kakih 130 slik... Ko bom pridna, bom uredila spletno stran in posvetila vsaki sorti nekaj slik in besed iz prakse..

Citiram:

1vrtnica: Jamain, krasne slike!!! Lepo, da je med nami še nekdo z bogatimi izkušnjami. Se že veselim tvojih komentarjev inn slik posameznih sort, kot si napisala.

Citiram:

rene: Jamain kapo dol. Bravo, sicer sploh še nisem uspela pogledati do konca, ampak to je res poezija. Vrt, o kakršnem lahko samo sanjam, v resničnosti mi ga ne bo nikoli uspelo imeti. Žal. Koliko let pa že ustvarjaš to oazo ?

Jaz bi bila pa hvaležna za kak zapis o tem, kako se cepi. Mogoče se bomo pa čez leta lahko oskrbovali že drug drugega.

Rene, nikoli ne reči nikoli - problem je samo, če nimaš terena, kamor bi sadila.

Citiram:

Jamain: Ok, hvala hvala hvala vsem! Me veseli, da vam je všeč. povem, da je naš vrt (del zasajen z vrtnicami) majhen in zato gosto naseljen. Nekaj rastlin (kakih 15) je starih približno 10 let, glavnino (kakih 120) pa smo jih začeli saditi leta 2007, ko smo vsadili okrog 40 Meillandovih sadik, lani in letos pa še preostale. To vam pravim zato, da vidite, da nek veliki ekspert nisem, sva si pa z možem precej prebrala, obiskala nekaj dogodkov društva vrtničarjev in se veliko naučila. Izkušnje pa hitro prinesejo svoje, sploh če se ukvarjaš s precej velikim številom rastlin. Razz Rene, vrtnice rastejo hitro in hvaležno cvetijo, nič ne obupuj! Garden-ja, glede cepljenja ni problema - seveda pri nezaščitenih (večinoma starih) sortah, saj novih ne smemo razmnoževati, ne? Rolling Eyes Kot sem napisala pri temi o potaknjencih, je cepljenje lažje, hitreje in bolj učinkovito, tako kratkoročno kot daljnoročno: rastline imajo boljšo podlago in koreninski sistem, zato hitreje in bolje rastejo. Potrebuješ podlage Rosa canina laxa (ki so zelo poceni in se jih da dobiti tudi pri nas), ker prav te baje najmanj poganjajo iz podlage in imaš potem 'čisto' cepljeno vrtnico brez vej podlage. Potem seveda potrebuješ oko vrtnice, ki jo želiš imeti. Oko je tista pikica ob listu, ki bi lahko pognala v brst. Biti mora speče (torej ne sme že odganjati v brst), odreže pa se ga iz podobne veje kot so tiste za potikanje - zrel, a mlad les, npr. tista veja, ki je odcvetela ima gotovo kako koristno oko. Podlago zarežemo v obliki črke T na koreninskem vratu (tisti del, ki je med koreninami in zgornjim delom rastline, navadno je zelo očiten, temnejše barve kot steblo, drugačen kot korenine) in v ta T se vstavi odrezano oko. Malo se priveže s široko elastiko, da linfa zlepi oko in to je to. Kdaj bo oko odgnalo, je zelo različno: najkasneje pa naslednjo pomlad. Če je oko (oz. del stebla, na katerem se nahaja) zeleno, je vse ok. Zadeva je v praksi veliko bolj preprosta od tega opisa. Vse skupaj traja par minut. Je pa idealno, da ti kdo pokaže. V društvu je kar nekaj mojstrov cepljenja, ki se gotovo ne bi branili pokazati, ne?

Citiram:

rene: Iz tvojih ust v božja ušesa, za delo bom pa sama poskrbela

Citiram:

tinko: Na naslednjem srečanju bomo naredili kratko delavnico cepljenja in bo vsak lahko predstavil svojo tehniko, če bo predlog sprejet. Glede na to, da se nas večina že pozna, bomo lahko manj časa namenili spoznavanju in več časa degustacijam, cepljenju

Sem za! S tem, da potrebujem navigatorja tudi za nazaj, ne samo do tja. Very Happy

Tinko, ko te že vsi fehtajo, jaz bi te tudi povabila k sebi... pogledat, kako naj obrežemo slive in ringloje.

Citiram:

Jamain: Super! In zame, ki sem nova: kje se ponavadi srečujete?

Citiram:

tinko: Haha, tinko, jaz te bom povabila kar dvakrat. Prvič enkrat februarja, ko bo čas za obrezovanje, in drugič maja, ko bo kaj videt

Citiram:

Jamain: Če malo vrnem naš klepet na portlandke - ki so tukaj tema - Garden-ja, nekje sva se pogovarjali o Jacques Cartier in o tem, kako jo režem. Evo, poiskala sem slike od saditve naprej, pa do danes (pozimi), da se vidi od kod je prišla in kam je šla. Morda pa bo stvar zanimiva še komu - natančno se vidi, kam pride rastlina v samo 2 letih (no, 2 in pol, do zdaj). Sadiko sem kupila pri "Angležinji", kot ji praviva z možem - gospe Glorio, seveda. Posajena je bila torej aprila 2007 - kar lepa sadikica, ne? Junija isto leto je izgledala tako: Junija isto leto je izgledala tako: In potem pozimi nismo dobro vedeli, kaj naj z njo naredimo. Mlade vrtnice naj se praktično ne bi rezalo, da se lahko razrastejo, vsaj tako sva mislila, in sva jo potem zelo zelo malo tikala. Aprila 2008, ko so poganjali brsti, je bila taka: Vse lepo in prav, a ko so se brsti razvili v veje in listje in ko so nad vsem tem še zrastli cvetovi, se je zgodilo tole (kljub ograjici, ki sva si jo zamislila okoli grmička - veje so namreč tanke in se radi upogibajo): Ni najlepši efekt, ne? Seveda sva naslednjo (lansko) zimo spremenila tehniko in jo korenito obrezala ( na 1/3 do 40% višine), pa tudi malenkostno razredčila veje. No, kljub redčenju je bil grmiček maja 2008 tik pred oblikovanjem cvetov takle: Sliko polnega razcveta sem vam že pokalaza, evo pa še eno julijsko (2009) - cvetov je manj kot spomladi, a še vedno kar veliko: In ker je Garden-ja prosila, da jo slikam še zdaj, ko je brez listja, evo še najnovejšo, zimsko sliko. NIsva še obrezovala (je še zgodaj) in je točno taka, kot je ostala po cvetenju. Kaj praviš, Garden-ja? Smo se dobro odrezali do zdaj?

Lep grmiček se je razvil. Pa lepo se vidi, kako pokončno rast razvijejo portlandke. Nekatere moje so še bolj navpične, bom slikala tudi jaz zdaj, ko so skoraj gole.

Če boš imela priliko, poslikaj še grm po obrezovanju, da bomo videli, kako se to počne.

Tudi jaz svojih prejšnjo zimo skorajda nisem obrezovala, morda so zato tako neobraščene. Damaščanke so proti portlandkam prava goščava.

Citiram:

Jamain: Čudno, da se ti niso obrasle dobro, ker pri nas moramo delno redčiti veje, da ni stvar pregosta, ker potem sama sebe duši. Mogoče imajo še nerazvit koreninski sistem, pa se bodo letos utrdile in zrastle, kot je treba. Smile Bom slikala po obrezovanju, kar bo kmalu, ker smo že začeli, čeprav je zgodaj. Februarja bo mož imel gužvo, jaz jo itak že imam in ne bomo pravočasno prišli skozi - 130 rastlin je doooosti rezi...

e verjamem, da je kriva sadika, so prišle hkrati z damaščankami od Petrovića in so bile vse lepe in enake. Je krivda verjetno bolj ta, da sem jaz škrta z zalivanjem in gnojenjem oz. tega sploh ne počnem, one pa to, ker pocvitajo, seveda rabijo. Imam enak problem z ostalimi modernimi, ki se nikamor ne premaknejo.

Za to poletje sem se zatrdno odločila, da bom tudi sama gnojila in občasno zalila, če bo treba. Potem, ko sem videla tvoj špalir plezalk. Very Happy

Mene tudi prsti že srbijo ampak se obrezovanja pred februarjem ne bom lotila, se bojim kakšne pozne pozebe. Tam okoli mojega rojstnega dneva ponavadi udari par dni mraza.
Gredo pa meni grmaste hitro od rok, norim pa pri vzpenjalkah in popenjalkah, ko sem popraskana od čela pa do pet. Pa tako počasi gre vse skupaj.

Citiram:

Jamain: Me veseli, da sem te navdušila. zalivanje in gnojenje se splača, rezultat je občutno lepši. Very Happy Se strinjam, da je še zgodaj, ampak letos bo pač tako... Upajmo na najboljše. Pri nas zimsko obrezovanje naredi bolj mož, jaz se pičim že, če se jim približam

Citiram:

1vrtnica: Jamian, krasno ti uspeva. Od jeseni je Jacques Cartier tudi pri meni, ampak še mladiček. Upam, da bo uspeval tako kot tvoj Laughing V jesenski nabavi sem pri Petroviču vzela tudi dve sadiki Comte de Chambord in ju dosadila k lani posajeni, ki sem jo nabavila v Nemčiji. Me res zanima, če bo v rasti med njimi razlika. Kot Garden-ja se tudi jaz do te jeseni nisem kaj posebej ukvarjala z gnojenjem, a sem se že popravila. Zdaj imajo vse vrtnice dovolj gnojila in če se pokaže kakšna razlika med njimi, bo to sigurno možno pripisati kvaliteti sadike. Poročam, ko bo tako daleč..

Citiram:

Jamain: Sem že nekaj poslikala in še bom po obrezovanju. Čim prej bom dodala slike. Me veseli, da komu kaj koristi

Nazadnje urejal/a Garden-ja 09 Jun 2013 22:08; skupaj popravljeno 2 krat

[1vrtnica]

a, res je. Zaslužijo si, da napišemo nekaj besed o njih.

Portlandke so precej mlajše kot galske vrtnice ali damaščanke. Poznamo jih šele 250 let. Kljub relativni mladosti pa med vrtnarji še vedno ni enotnega mnenja o vrtnicah, ki so bile uporabljene pri nastanku prvih portlandk. Zmedo gre pripisati predvsem temu, da postopek križanja ni bil ustrezno dokumentiran, saj so bile v 18.stoletju za križanje vrtnic dovoljene tudi za današnje pojme precej neznanstvene metode. Kakorkoli, prevladalo je mnenje, da so prve portlandke nastale s križanjem enkrat cvetoče Rosa gallica in večkrat cvetoče damaščanke 'Autumn Damask' ali tudi kitajske vrtnice 'Slater's Crimson China' .

Svoje ime so dobile po angleški vojvodinji portlandski (Dutchess of Portland). Njej pripisujejo zaslugo, da je okoli leta 1800 prinesla iz Italije vrtnico 'Scarlet Four Seasons Rose'. Poslala jo je v Francijo k vrtnarju francoske cesarice Josephine Andréju Dupontu v Malmaison, ki je v njej hitro prepoznal nove kvalitete. V čast vojvodinje jo je kot začetnico nove vrste preimenoval v 'Duchess of Portland' in kmalu razvil še številne nove variacije. Popularne so bile predvsem v sredini 19.stoletja.

Portlandke smatrajo za ene najboljših starih vrtnic za majhne vrtove. Ne razraščajo se pretirano in običajno zrasejo do 120 cm v višino oz. širino. Oblikujejo goste, kompaktne grme, listi so temno zeleni in so odlična barvna podlaga za močne kontrastne barve privlačnih cvetov.

Cvetovi portlandk niso pretirano veliki in imajo kratke peclje, zato pa cvetijo vse od pozne pomladi s pocvetanjem do konca poletja. Barvna paleta sega od roza tonov do rdeče barve. Po damaščankah so podedovale čudovite vonje, ki se širijo iz številnih cvetov. Mešanica galskih in damaščanskih genov je zagotovilo, da vrtnice te vrste dobro prestajajo tudi hladnejše zime. Prevzele so tudi precej odpornosti galskih prednic, zato njihovo gojenje ni preveč zahtevno.

Opazili so, da portlandke ponekod potrebujejo tudi 2-3 leta, preden uspejo razviti zanesljivo cvetenje. Kljub temu pa poznavalci pravijo, da ne bi smele manjkati v nobenem rožnem vrtu....

[1vrtnica]

Še ena portlandka ... Tudi te slike so iz Mainaua 2008. Posnete v istem času kot zgornje, zadnji teden maja, zato še ni v polnem cvetu. Grm je pa fenomenalen!!
Le kdaj bo pri meni raslo kaj takega.. no vsaj približno

[1vrtnica]

Tole je pa vrtnica, za katero je pokazal zanimanje celo moj sin!! Nekje sem nameč prebrala, da so jo že v starih časih uporabljali za pripravo raznih jedi. In ker rad pripravlja posebnosti, me sedaj vsake toliko časa pocuka: 'No, mama, kdaj bova kuhala???'

Sicer sem jo letos sadila in je cvetela, ampak v količinah za kuhanje pa še ne. Drugo leto, upam ....

Večina virov jo uvršča med portlandke, čeprav sem jo ponekod že videla tudi med damaščankami. Medtem ko mnoge stare vrtnice cvetijo le enkrat, je Rose de Rescht med tistimi izbrankami, ki pocvetajo celo sezono (kar velja tudi za druge portlandke).

Tole je eden prvih cvetov (slikano konec maja). Slika je sicer malo neostra, a pravijo 'bolje išta nego....'. V bodoče se bom bolj potrudila.




Tudi ta grm je krasno raščen (žal ni moj). Pravilna, skoraj okrogla oblika, kar sem do sedaj redko videla. Listje je gosto, grm je bil zelo zdrav. Še zdaj ne vem, če ja ta oblika grma naravna ali je grm imel stilista...




Si predstavljate na tem gostem grmu odprte še vse te popke! Škoda, da nisem bila tam dva tedna kasneje..

[Garden-ja]

Citiram:

Članica sprašuje Jamain, če je tudi prvo leto dognojevala.

Citiram:

Jamain: Pravzaprav ja, po cvetenju smo malo dodajali, ker se rastlina precej iztroši. Ampak ne pretiravat, sploh z dušikom, ker sicer lepo zrastejo, ampak tudi bolj obolevajo.

Citiram:

Jamain: In evo še slika obrezanega Jacquesa Cartierja, ki sem jo obljubila že davno. Kot sem rekla, ga obrežemo precej na kratko, ker se v nasprotnem primeru z rašnjo veje močno pobesijo zaradi teže cvetov. Ograjica, ki je okrog rastline, je začasna in bo letos vsekakor odstranjena in zamenjana. Sicer pa je, ko se rastlina olista, tako ali tako popolnoma nevidna. Nam je všeč, da se grmiček ne pobeša preveč, zato smo jo pustili. Dana pa je bila tisto leto, ko je nismo dovolj obrezali. Veje smo krepko skrajšali in malce tudi razredčili, če ne je po rasti veliiiika gužva. (Tisto vejevje zraven pa ni njeno, ampak od granatnega jabolka, zato ga ignorirajte...)

Citiram:

1vrtnica: Danes si nisem mogla pomagati in sem obrezala tri moje portlandke, čeprav vem, da je še malo zgodaj za moje kraje. Res imajo precej pokončno rast. Pa sem se spomnila stare finte (nanjo me je opozoril tudi g.Prošt na zadnjem obrezovanju burbonk na Kostanjevici) kako oblikovati lep grm. Med navpično rastoči veji 'zakajlaš' majhno horizontalno vejico, ki ju drži narazen. Veji potem rasteta bolj na 'V' in grm ima nekoliko lepšo obliko. To sem naredila prvič in res me zanima, kakšen bo rezultat.

Citiram:

Jamain: Mah, pri meni je precej razlike od ene do druge. Cartier se blazno zgosti in pada pod težo cvetov na vse strani. Rose de Rescht raste lepo okroglasto sama od sebe, Rose de Roi pa nekaj vmes...

Citiram:

1vrtnica: Res je, Jamain, do mojih Rose de Rescht in Cartierja še nisem prišla, na tistem delu parcele imam še sneg. To, kar sem napisala, velja predvsem za Comte de Chambord in delno Delambre.

Citiram:

1vrtnica: Naj zapišem še to, da sta po treh letih letos prvič pocvetali portlandki Indigo in Delambre. Indigo je pocvetal prav pohvale vredno, Delambre manj. Prejšnji dve leti pocvetanja sploh še ni bilo. Tudi pri portlandkah torej velja biti potrpežljiv.

Citiram:

MarijaV: Jamain, sem na strani 1 odprla tvoj album vrtnic 2009. Ostala sem brez diha. Prečudovito. Kot v sanjah. Si sploh ne predstavljam tole videti v živo, srečna duša, da se tvoje oči pasejo po toliki lepoti in da vonjaš njihove prekrasne dišave. Vidi se, da ti je tudi delo z njimi užitek, imaš zlate roke.

Delambre je pri meni naredila kasneje par cvetov, Indigo pa še nikoli nič. Izgleda, da za pocvitanje rabita precej vode._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...