Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vrt BREZ prekopavanja
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Vrt BREZ prekopavanja
(Prenos iz arhiva)
Vrt BREZ prekopavanja
Vrt lahko ustvarimo in negujemo brez prekopavanja.
Bistvo je v zaščiti vrtnih tal.
vrt brez prekopavanja | Aljaž Plankl
Pri prekopavanju in drugih podobnih posegih uničimo strukturo tal in jih izpostavimo naravnim dejavnikom.
Narava se hitro odzove.
Vrtnarju je ta odziv najbolj poznan v obliki plevela.
Če v tla ne posegamo in jih namesto tega zaščitimo z zastirko, je plevela bistveno manj, poleg tega se hitreje in lažje odstrani.
Ustrezna jesenska nega poskrbi, da so tla spomladi rahla, zračna, hitreje topla ter pripravljena na setev in sajenje.
Poleti se ne presušijo, zato je potrebno velikooo manj zalivati.
Jeseni tla ostanejo dlje časa topla, ni problema z močo itd.
Vse to omogoča naravna struktura tal v kombinaciji z zastirko!
Več informacij:
Uradna stran Vrt BREZ prekopavanja | http://vrtbrezprekopavanja.si/
Youtube | http://www.youtube.com/c/aljazplankl/
Facebook | https://www.facebook.com/vrtbrezprekopavanja/
Naj se debata začne!
Nazadnje urejal/a zuf 03 Jan 2018 20:59; skupaj popravljeno 79 krat
Vrt lahko ustvarimo in negujemo brez prekopavanja.
Bistvo je v zaščiti vrtnih tal.
vrt brez prekopavanja | Aljaž Plankl
Pri prekopavanju in drugih podobnih posegih uničimo strukturo tal in jih izpostavimo naravnim dejavnikom.
Narava se hitro odzove.
Vrtnarju je ta odziv najbolj poznan v obliki plevela.
Če v tla ne posegamo in jih namesto tega zaščitimo z zastirko, je plevela bistveno manj, poleg tega se hitreje in lažje odstrani.
Ustrezna jesenska nega poskrbi, da so tla spomladi rahla, zračna, hitreje topla ter pripravljena na setev in sajenje.
Poleti se ne presušijo, zato je potrebno velikooo manj zalivati.
Jeseni tla ostanejo dlje časa topla, ni problema z močo itd.
Vse to omogoča naravna struktura tal v kombinaciji z zastirko!
Več informacij:
Uradna stran Vrt BREZ prekopavanja | http://vrtbrezprekopavanja.si/
Youtube | http://www.youtube.com/c/aljazplankl/
Facebook | https://www.facebook.com/vrtbrezprekopavanja/
Naj se debata začne!
Nazadnje urejal/a zuf 03 Jan 2018 20:59; skupaj popravljeno 79 kratOjla, Zuf 
, pa smo začeli 
Letos, pa tudi že lani sem gredice pripravila jeseni tako, da sem najprej vse ostanke rastlin porezala in dodala še nekaj zelenih ostankov, na to sem položila listje iz gozda, tam nekje 20 cm in to pomešala z vsebino z organka, zalila še z koprivovko in čez položila nekaj sena oziroma slame, na to pa še take plošče iz trstike, ki so nam ostale od kritja terase. Na gredico iz buč pa sem dala listja prav lep kup tam 40 cm in tu naredila enako, s tem da sem tu čez položila črno tkanino za jagode, da je vse skupaj bolj segrevalo. Potem sem priložnostno še zmeraj vse to zalivala z tekočino iz organka. Ker je bilo letos veliko snega, se razen sena vse skupaj ni prav veliko predelalo, no a nekaj pa že. ko sem sadila sem eno plast listja pobrala in ga dala drugam, ostalo sem pustila in zdaj raste takole, plevela skoraj ni, le ob robovih začne rasti, a ko se razraste preveč pač populim ali porežem in dam na gredico. Zelo dobra za zastirko je navadna zvezdica, saj zelo razrahlja zemljo, ko se preveč razraste pristane v solati.
Nagajajo mi pa še naprej stenice na zelju, nikakor se jih ne znebim. 
Med paradižniki bom sadila še radič, čeprav zanimivo so se sami zarasli tu prav paradižniki, če kdo rabi.
, pa smo začeli Letos, pa tudi že lani sem gredice pripravila jeseni tako, da sem najprej vse ostanke rastlin porezala in dodala še nekaj zelenih ostankov, na to sem položila listje iz gozda, tam nekje 20 cm in to pomešala z vsebino z organka, zalila še z koprivovko in čez položila nekaj sena oziroma slame, na to pa še take plošče iz trstike, ki so nam ostale od kritja terase. Na gredico iz buč pa sem dala listja prav lep kup tam 40 cm in tu naredila enako, s tem da sem tu čez položila črno tkanino za jagode, da je vse skupaj bolj segrevalo. Potem sem priložnostno še zmeraj vse to zalivala z tekočino iz organka. Ker je bilo letos veliko snega, se razen sena vse skupaj ni prav veliko predelalo, no a nekaj pa že. ko sem sadila sem eno plast listja pobrala in ga dala drugam, ostalo sem pustila in zdaj raste takole, plevela skoraj ni, le ob robovih začne rasti, a ko se razraste preveč pač populim ali porežem in dam na gredico. Zelo dobra za zastirko je navadna zvezdica, saj zelo razrahlja zemljo, ko se preveč razraste pristane v solati.
Nagajajo mi pa še naprej stenice na zelju, nikakor se jih ne znebim. Med paradižniki bom sadila še radič, čeprav zanimivo so se sami zarasli tu prav paradižniki, če kdo rabi.
Ja!
Listje je zakon.
Lansko leto sem ga začel več uporabljati za zastirko in odkril veliko dobrih lastnosti.
---
Iz njive v velik vrt - priprava in nadaljnja nega.
Spodaj na slikah je primer večje obstoječe njive, ki je bila spomladi zorana in zbranana.
Zemlja je bila zbita, časa in materiala pa ni bilo dosti, da bi se lotili priprave brez prekopavanja.
Nadaljnji namen je naravna nega, torej brez prekopavanja in okopavanja.
Prvi korak k temu je ustrezna priprava vrta in sicer ustvarjanje trajnih potk in gredic.
V primeru velikega vrta naj bodo potke dovolj široke za samokolnico, najlažje pa se jih oblikuje s pomočjo motike, lopate in železnimi grabljami.
Zemlja iz potk se nasuje na gredice, s tem se poglobi plast dobre in kvalitetne zemlje na obdelovalni površini.
Greda (obdelovalna površina) je široka toliko, da lastnica brez naprezanja doseže do sredine gred iz vsake strani.
Dolžina gred je poljubna, dobro je narediti par presledkov vmes, za lažje dostopanje na različne dele velikega vrta.
Zelo pomembno je, da takoj po pripravi zemljo zaščitimo.
Na drugi sliki vidite zastirko iz gnile bale sena.
Kot vedno so pomembni detajli - na sliki lahko vidite golo zemljo na robu gred - robove smo po slikanju skrbno pokrili.
Tako izgleda nekaj mesecev pozneje.
Lokacija Robidišče (najzahodnejši kraj Slovenije), planine.
Da se ponovim.
Njiva zorana, zbranana, nato pa spremenjena v velik vrt s trajnimi potkami in gredicami.
Zemlja s potk je bila dana na gredice.
Gredice so široke toliko, da brez naprezanja dosežemo v sredino.
Potke dovolj široke za samokolnico.
Zaščita zemlje s pomočjo zastirke.
Od tu naprej je pomembna nega in način setve in sajenja.
Če ni skrbne in nadaljne nege, ne bo željenih rezultatov.
Ob primerni negi so naslednji rezultati:
- zemlja ostaja rahla, nerazmočena, zadosti vlažna
- pojav deževnikov in drugih vidnih živih bitij
- ohranjanje in izboljševanje mikrobiološke živosti tal
- tvorjenje humusa na površini tal pod zastirko
- dobri pridelki
- nič več prekopavanjaNazadnje urejal/a zuf 08 Jan 2018 15:45; skupaj popravljeno 3 krat
Listje je zakon.
Lansko leto sem ga začel več uporabljati za zastirko in odkril veliko dobrih lastnosti.
---
Iz njive v velik vrt - priprava in nadaljnja nega.
Spodaj na slikah je primer večje obstoječe njive, ki je bila spomladi zorana in zbranana.
Zemlja je bila zbita, časa in materiala pa ni bilo dosti, da bi se lotili priprave brez prekopavanja.
Nadaljnji namen je naravna nega, torej brez prekopavanja in okopavanja.
Prvi korak k temu je ustrezna priprava vrta in sicer ustvarjanje trajnih potk in gredic.
V primeru velikega vrta naj bodo potke dovolj široke za samokolnico, najlažje pa se jih oblikuje s pomočjo motike, lopate in železnimi grabljami.
Zemlja iz potk se nasuje na gredice, s tem se poglobi plast dobre in kvalitetne zemlje na obdelovalni površini.
Greda (obdelovalna površina) je široka toliko, da lastnica brez naprezanja doseže do sredine gred iz vsake strani.
Dolžina gred je poljubna, dobro je narediti par presledkov vmes, za lažje dostopanje na različne dele velikega vrta.
Zelo pomembno je, da takoj po pripravi zemljo zaščitimo.
Na drugi sliki vidite zastirko iz gnile bale sena.
Kot vedno so pomembni detajli - na sliki lahko vidite golo zemljo na robu gred - robove smo po slikanju skrbno pokrili.
Tako izgleda nekaj mesecev pozneje.
Lokacija Robidišče (najzahodnejši kraj Slovenije), planine.
Da se ponovim.
Njiva zorana, zbranana, nato pa spremenjena v velik vrt s trajnimi potkami in gredicami.
Zemlja s potk je bila dana na gredice.
Gredice so široke toliko, da brez naprezanja dosežemo v sredino.
Potke dovolj široke za samokolnico.
Zaščita zemlje s pomočjo zastirke.
Od tu naprej je pomembna nega in način setve in sajenja.
Če ni skrbne in nadaljne nege, ne bo željenih rezultatov.
Ob primerni negi so naslednji rezultati:
- zemlja ostaja rahla, nerazmočena, zadosti vlažna
- pojav deževnikov in drugih vidnih živih bitij
- ohranjanje in izboljševanje mikrobiološke živosti tal
- tvorjenje humusa na površini tal pod zastirko
- dobri pridelki
- nič več prekopavanjaNazadnje urejal/a zuf 08 Jan 2018 15:45; skupaj popravljeno 3 krat
voda je napisala:
pozdravljeni. Mogoče bo komu prišla prav moja izkušnja "narediti gredico brez kopanja" .Že 3.leto dajem na čisto ledino (za bodočo gredico) seno, strgani kartončki od jajc , papirnati robčki-časopisa pa nikakor ne-, travo, pinjoline iglice, vejice, spet travo itd čim več tem boljše. s polaganjem si že oblikujem gredo (tudi polkrožne). do jeseni je cela stvar dvignjena približno 3o cm (prej tudi hodim po njej, da se čimveč uleže). takrat posujem z zemljo za nekaj cm. dež in zmrzal naredi svoje. naslednjo pomlad se visina zniža. dosujem še nekaj cen. zemlje in posejem obvezno buče kokaido, cukete, kumarice vmes pa vržem semena enoletnic posebej kozmej, saj zrastejo čez buče in je lepo videti spodaj velikansko listje različnih buč zgoraj pa čez celo poletje cvetove. gredico je potrebno zalivati saj te plodovke zahtevajo veliko vode. na koncu sezone ko rože odcvetijo, plodovi so že pobrani vse ostanke položim nazaj na oblikovano gredo nasujem še nekaj cm zemlje in pustim čez zimo. 3. pomlad dodam še kompost in ekola gredica brez kopanja je pripravljena na sejanje in sajenje. voda.[/quote]
------------------------------
------------------------------
crtj je napisal:
Zdravo,
z zeno sva v 2008 zacela z ozivljanjem 5 let zapuscene kmetije v Prekmurju. Posest je vecinoma opuscen sadovnjak in travnik. Zemlja je pretezno ilovnata. Zasadila sva nova sadna drevesa (neurje 2008 je stara v glavnem potolklo) in oblikovala grede. Pri tem si pomagava s psenicno slamo, ki je je dovolj pri sosedih.
Krompir pod senom / slamo obilno zalijes takrat, ko ga namestis, od tam dalje bo sama zastirka skrbela za veliko boljse ohranjanje vlage kot pa pri goli zemlji.
Pri nas ob 20-30 cm slame v glavnem ni bilo potrebe za zalivanjem, parkrat sem samo v casu najvecje vrocine, vendar bolj "za vsak primer" kot pa, ker bi se karkoli vidnega dogajalo z rastlinami.
Letos (2010) je bila druga sezona "slamnatih" gred. Tisto, kar je v prvi ostalo slame, sem prek zime zakopal in cez dodal novo plast. Letos pomladi je bila zemlja vidno drugacna kot drugod.
Poleti sem okoli mladih sadnih drevesc - in kot pripravo mest za dodatne kosmulje in ribeze - sejal ajdo in facelijo, pokosil in znova posejal, jeseni znova pokosil in to je zdaj zastirka prek zime. Bomo videli, kaj bo iz tega spomladi.
Zelel bi dodati se gabez, nasel sem rastisce blizu in bom spomladi prekopal nekaj korenin. Gabezovo listje naj bi bila odlicna podlaga pri sajenju krompirja.
V septembru in oktobru sem na grede posejal inkarnatko, ki naj bi bila dobra podlaga za karkoli, kar bo sledilo pomladi 2011.
Greda za maline je bila pripravljena z zastirko slame, kasneje v to vsejana bela detelja kot ziva zastirka, ki se je izkazala fantasticno glede zatiranja plevela, maline pa so sodec po rezultatih tudi zadovoljne.
Vsa razna zelenjava gre lepo na ta nacin...
... in pa seveda jagode (s cebulo in timijanom).
Sosedje zaenkrat vse skupaj gledajo kot neke cudne eksperimente (se zlasti idejo, da zemlje ne prekopavas, jemljejo radi kot znak, da clovek pac nima pojma . Ampak vedno pridejo pogledat in vprasat. Lep, cist krompir izpod slame jih je kar navdusil.
Toliko zaenkrat - do sem nama je zneslo v teh par letih.Nazadnje urejal/a zuf 07 Maj 2014 08:44; skupaj popravljeno 1 krat
pozdravljeni. Mogoče bo komu prišla prav moja izkušnja "narediti gredico brez kopanja" .Že 3.leto dajem na čisto ledino (za bodočo gredico) seno, strgani kartončki od jajc , papirnati robčki-časopisa pa nikakor ne-, travo, pinjoline iglice, vejice, spet travo itd čim več tem boljše. s polaganjem si že oblikujem gredo (tudi polkrožne). do jeseni je cela stvar dvignjena približno 3o cm (prej tudi hodim po njej, da se čimveč uleže). takrat posujem z zemljo za nekaj cm. dež in zmrzal naredi svoje. naslednjo pomlad se visina zniža. dosujem še nekaj cen. zemlje in posejem obvezno buče kokaido, cukete, kumarice vmes pa vržem semena enoletnic posebej kozmej, saj zrastejo čez buče in je lepo videti spodaj velikansko listje različnih buč zgoraj pa čez celo poletje cvetove. gredico je potrebno zalivati saj te plodovke zahtevajo veliko vode. na koncu sezone ko rože odcvetijo, plodovi so že pobrani vse ostanke položim nazaj na oblikovano gredo nasujem še nekaj cm zemlje in pustim čez zimo. 3. pomlad dodam še kompost in ekola gredica brez kopanja je pripravljena na sejanje in sajenje. voda.[/quote]
------------------------------
------------------------------
crtj je napisal:
Zdravo,
z zeno sva v 2008 zacela z ozivljanjem 5 let zapuscene kmetije v Prekmurju. Posest je vecinoma opuscen sadovnjak in travnik. Zemlja je pretezno ilovnata. Zasadila sva nova sadna drevesa (neurje 2008 je stara v glavnem potolklo) in oblikovala grede. Pri tem si pomagava s psenicno slamo, ki je je dovolj pri sosedih.
Krompir pod senom / slamo obilno zalijes takrat, ko ga namestis, od tam dalje bo sama zastirka skrbela za veliko boljse ohranjanje vlage kot pa pri goli zemlji.
Pri nas ob 20-30 cm slame v glavnem ni bilo potrebe za zalivanjem, parkrat sem samo v casu najvecje vrocine, vendar bolj "za vsak primer" kot pa, ker bi se karkoli vidnega dogajalo z rastlinami.
Letos (2010) je bila druga sezona "slamnatih" gred. Tisto, kar je v prvi ostalo slame, sem prek zime zakopal in cez dodal novo plast. Letos pomladi je bila zemlja vidno drugacna kot drugod.
Poleti sem okoli mladih sadnih drevesc - in kot pripravo mest za dodatne kosmulje in ribeze - sejal ajdo in facelijo, pokosil in znova posejal, jeseni znova pokosil in to je zdaj zastirka prek zime. Bomo videli, kaj bo iz tega spomladi.
Zelel bi dodati se gabez, nasel sem rastisce blizu in bom spomladi prekopal nekaj korenin. Gabezovo listje naj bi bila odlicna podlaga pri sajenju krompirja.
V septembru in oktobru sem na grede posejal inkarnatko, ki naj bi bila dobra podlaga za karkoli, kar bo sledilo pomladi 2011.
Greda za maline je bila pripravljena z zastirko slame, kasneje v to vsejana bela detelja kot ziva zastirka, ki se je izkazala fantasticno glede zatiranja plevela, maline pa so sodec po rezultatih tudi zadovoljne.
Vsa razna zelenjava gre lepo na ta nacin...
... in pa seveda jagode (s cebulo in timijanom).
Sosedje zaenkrat vse skupaj gledajo kot neke cudne eksperimente (se zlasti idejo, da zemlje ne prekopavas, jemljejo radi kot znak, da clovek pac nima pojma
. Ampak vedno pridejo pogledat in vprasat. Lep, cist krompir izpod slame jih je kar navdusil.Toliko zaenkrat - do sem nama je zneslo v teh par letih.Nazadnje urejal/a zuf 07 Maj 2014 08:44; skupaj popravljeno 1 krat
.Tale gibanica si zasluži svojo temo, ker je sama po sebi tako raznolika in je dosti načinov kako jo pripraviti. Tukaj je ostala debata o gibanici - http://forum.gartlc.si/gartlc-about2614.html
Tale video vam bo najbrž v pomoč... [video] Gibanica - vrt brez prekopavanja
Gibanica
"naredimo vrt na dani površini in to brez prekopavanja"
Ta način je res super, dajmo skozi izkušnje in teorijo izluščiti čim več receptov za okusne gibanice.
vir slike: presno.si - zelo bogata gibanica - v katerega od teh slojev bi dali kompost?
Kaj je gibanica?
- vrt, ki je od samega začetka, na dani površini, pripravljen brez prekopavanja
- gibanica vrt posnema prekmursko gibanico, bistvo je v plasteh organske snovi, ki jih nalagamo na dano površino
- organska snov je lahko raznolika, lahko pa je tudi ena sama
- uporabimo lahko kompost, nezrel kompost, dobro preperel gnoj, svež gnoj, kuhinjske odpadke, seno, slamo, listje, karton itd.
- debelina naloženega materiala je odvisna od prvotne površine, kakšno organsko snov uporabimo, kakšno zelenjavo bomo gojili, kaj in koliko snovi imamo na voljo
Smernice:
- izberemo poljubno površino za novo gredo oz. vrt (travnik, obstoječ vrt, zapleveljen vrt...)
- začnite z manjšo površino, bolje bolj na debelo plasti dat in tako bomo že v tekoči sezoni lažje razširili vrt, ker bo začetna površina dobro pripravljena, z njo bo manj dela, kar se tiče plevela in podobno
- brez predhodnega prekopavanja na površino položimo poljubno organsko snov (lahko je ena sama, recimo seno, ali pa več njih po plasteh ali zmešanih skupaj)
- kako bomo sadili in sejali je odvisno od tega katero organsko snov uporabimo, kaj želimo saditi in sejati, kdaj smo pripravili gibanico ipd.
- to tehniko lahko uporabite za pripravo vrta jeseni, pozimi, spomladi in poleti.
- gibanico lahko pacate več mesecev ali pa vse skupaj naredite na isti dan.
Spodaj je še nekaj vprašanj in odgovorov na to temo, največ pa je o gibanici zapisano tukaj - http://forum.gartlc.si/gartlc-about2614.htmlNazadnje urejal/a zuf 12 Nov 2014 02:33; skupaj popravljeno 15 krat
Tale video vam bo najbrž v pomoč... [video] Gibanica - vrt brez prekopavanja
Gibanica
"naredimo vrt na dani površini in to brez prekopavanja"
Ta način je res super, dajmo skozi izkušnje in teorijo izluščiti čim več receptov za okusne gibanice.
vir slike: presno.si - zelo bogata gibanica - v katerega od teh slojev bi dali kompost?
Kaj je gibanica?
- vrt, ki je od samega začetka, na dani površini, pripravljen brez prekopavanja
- gibanica vrt posnema prekmursko gibanico, bistvo je v plasteh organske snovi, ki jih nalagamo na dano površino
- organska snov je lahko raznolika, lahko pa je tudi ena sama
- uporabimo lahko kompost, nezrel kompost, dobro preperel gnoj, svež gnoj, kuhinjske odpadke, seno, slamo, listje, karton itd.
- debelina naloženega materiala je odvisna od prvotne površine, kakšno organsko snov uporabimo, kakšno zelenjavo bomo gojili, kaj in koliko snovi imamo na voljo
Smernice:
- izberemo poljubno površino za novo gredo oz. vrt (travnik, obstoječ vrt, zapleveljen vrt...)
- začnite z manjšo površino, bolje bolj na debelo plasti dat in tako bomo že v tekoči sezoni lažje razširili vrt, ker bo začetna površina dobro pripravljena, z njo bo manj dela, kar se tiče plevela in podobno
- brez predhodnega prekopavanja na površino položimo poljubno organsko snov (lahko je ena sama, recimo seno, ali pa več njih po plasteh ali zmešanih skupaj)
- kako bomo sadili in sejali je odvisno od tega katero organsko snov uporabimo, kaj želimo saditi in sejati, kdaj smo pripravili gibanico ipd.
- to tehniko lahko uporabite za pripravo vrta jeseni, pozimi, spomladi in poleti.
- gibanico lahko pacate več mesecev ali pa vse skupaj naredite na isti dan.
Spodaj je še nekaj vprašanj in odgovorov na to temo, največ pa je o gibanici zapisano tukaj - http://forum.gartlc.si/gartlc-about2614.htmlNazadnje urejal/a zuf 12 Nov 2014 02:33; skupaj popravljeno 15 krat